Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Janez Šušteršič

Petek,
17. 5. 2024,
22.28

Osveženo pred

1 mesec, 1 teden

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1,84

Natisni članek

liberalizem splav varnost Zeleni prehod Zeleni prehod gospodarstvo politika stranke evropske volitve evropske volitve kolumna

Petek, 17. 5. 2024, 22.28

1 mesec, 1 teden

Janez Šušteršič: An ban pet podgan, koga naj obkrožim na volilni dan?

Janez Šušteršič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1,84
Evropski parlament | Evropski parlament | Foto STA

Evropski parlament

Foto: STA

Če se še niste odločili, lahko na spletni strani izvoli.eu odgovorite na 30 vprašanj in povedali vam bodo, katera od strank je odgovorila najbolj podobno. Sam sem odgovore strank analiziral drugače: katere so si najbolj podobne med seboj in za kakšne politike se bodo njihovi poslanci, če bodo izvoljeni, zavzemali v Evropskem parlamentu. V analizi sem vprašanja razdelil v smiselne vsebinske sklope in razkrila se mi je zanimiva podoba slovenske politične krajine, gledana skozi oči "evropskih tem". Žal nekoliko nepopolna, ker SLS na vprašalnik ni odgovorila.

Gospodarstvo

Stranke sedanje vladne koalicije so na vsa vprašanja s področja gospodarstva odgovorile pritrdilno. To pomeni, da podpirajo ukrepe, s katerimi bi EU posegala na trg, to so predpisovanje najvišjih cen osnovnih življenjskih potrebščin, preprečevanje špekulativnih naložb v stanovanja in prizadevanje za štiridnevni delovni teden. Podpirajo tudi protekcionistične ukrepe, to sta višja carina za uvoz kitajskih električnih avtomobilov in omejevanje naložb tujih podjetij v strateške sektorje. Seveda podpirajo tudi zapravljanje denarja, ko se strinjajo, da bi morala EU državam dovoliti višje proračunske primanjkljaje.

Ekonomsko liberalne stranke bi morale vse takšne predloge gladko zavrniti. Proti višjemu primanjkljaju so se opredelile NSi, SDS in Resnica, proti poseganju na trg samo NSi in SDS. Vendar je NSi hkrati podprla protekcionistične ukrepe. SDS se do teh ni opredelila, je pa nasprotovala lažjemu priseljevanju kvalificiranih tujih delavcev. Druge stranke so se pri večini vprašanj strinjale z vladno koalicijo.

Skratka, tudi ta anketa je potrdila, da trenutno vlado sestavljajo stranke, ki imajo med vsemi najbolj intervencionističen oziroma omejevalen odnos do gospodarstva, in da hkrati nimamo nobene, ki bi res konsistentno zagovarjala ekonomski liberalizem.

Zeleni prehod

Večina omejitev in obremenitev gospodarstva, ki jih uvajajo na ravni EU, se uvaja pod zastavo zelenega prehoda. Človek bi zato pričakoval, da se bodo pri teh vprašanjih naše stranke še bolj odločno strinjale z omejitvami gospodarstva in da bo vladna koalicija tudi tu povsem enotna. Vendar ni čisto tako.

Z vsemi v vprašalniku ponujenimi ukrepi za zeleni prehod sta se strinjali samo Levica in Vesna. To pomeni, da bi, na primer, povišali plačila za izpuste ogljikovega dioksida, ukinili subvencioniranje intenzivne živinoreje, prepovedali pesticide z glifosatom, ne odobravali dodatne uporabe gensko spremenjenih organizmov ter na embalažah živil zahtevali pojasnila o vplivu na okolje.

Fotografija je simbolična. | Foto: AP / Guliverimage Fotografija je simbolična. Foto: AP / Guliverimage

Pomembna razlika se je pokazala pri vprašanju jedrske energije. Vse stranke razen Zelenih, ki se niso opredelili, ter Levice in Vesne, ki sta proti, bi jo priznale kot trajnostni vir energije. Znotraj vlade je razlika tudi ta, da SD ne bi ukinila subvencij za intenzivno živinorejo, Svoboda pa se ni strinjala, da bi morali vse druge evropske politike podrediti ciljem zelenega prehoda.

Na drugi strani imamo predvsem SDS, ki je zavrnila vse v vprašalniku predlagane ukrepe za zeleni prehod, le do gensko spremenjenih organizmov se ni opredelila. Višjim plačilom za izpuste ogljikovega dioksida in ukrepom na področju kmetijstva nasprotuje tudi NSi.

Varnost

Največje, morda celo presenetljive razlike med vladnimi strankami so se pokazale pri vprašanjih, povezanih z varnostjo Evrope. Svoboda meni, da bi EU morala imeti svojo vojsko, Levica je proti, SD se ni opredelila. SD se strinja, da bi morala EU povečati financiranje orožja za Ukrajino, Levica je proti, Svoboda se ni opredelila. Na drugi strani bi Levica in Svoboda prepovedali prodajo orožja Izraelu, SD pa se glede tega ni opredelila.

Svoboda se strinja, da bi morali prosilci za azil na odločitev čakati na zunanjih mejah EU, SD in Levica sta proti. Levica in Svoboda bi omejili razvojno pomoč državam, ki ne sprejemajo zavrnjenih prosilcev za azil, SD tega ne bi storila. Bi pa vse vladne stranke organom pregona prepovedale uporabo programov za prepoznavanje obrazov.

Večina drugih strank, razen SDS in NSi, je na vprašanja odgovarjala podobno mešano kot vladna koalicija. SDS in NSi sta bili pri teh vprašanjih najbolj jasni in odločni – zavzemata se za evropsko vojsko, večje financiranje orožja za Ukrajino, nadaljevanje prodaje orožja Izraelu, zadrževanje prosilcev za azil na zunanjih mejah in uporabo prepoznavanja obrazov. Edina razlika med njima je, da NSI ne bi omejevala razvojne pomoči.

Družbena vprašanja

Čisto vse stranke se strinjajo, da bi morala EU zagotoviti, da bi bilo posilstvo na podlagi neprivolitve kaznivo v vseh članicah. Ni mi sicer jasno, kaj bi pomenilo posilstvo s privolitvijo, ampak verjetno je tu mišljeno načelo, da samo prištevni in izrecni da pomeni dejansko privolitev. Vse stranke bi tudi omejevale dezinformacije na družbenih omrežjih in tega ne bi prepustile upravljavcem omrežij. Vse stranke, razen SDS, Resnice in Nič od tega (NOT), bi še naprej podpirale zamrzovanje evropskih sredstev članicam, ki kršijo zakone in vrednote EU.

SDS edina nasprotuje temu, da bi morala EU zagotoviti dostop do varnega in brezplačnega splava v vseh državah članicah, NSi pa se do tega ni opredelila. Več strank – NSi, SDS, Resnica ter DeSUS in Dobra država (DD) – se ni strinjalo s tem, da bi morala EU priporočiti članicam, naj v potnih listih ljudem omogočijo tretjo možnost pri opredelitvi spola.

Levi in desni

Za boljšo ali morda poenostavljeno sliko, sem tiste odgovore, kjer se je to dalo, opredelil glede na to, ali odražajo stališča, ki jih običajno razumemo kot leva, ali takšna, ki jih razumemo kot desna.

Pokazalo se je, da imamo samo eno res desno stranko, namreč SDS, in eno rahlo desno, namreč NSi. SLS, ki jo tudi običajno vidimo kot desno, na vprašalnik žal ni odgovorila. Vse druge stranke, vključno z Resnico, so bolj ali manj leve. Kar nekaj med njimi – Levica, SD, Zeleni, NOT in Pirati – jih je, vsaj glede zastavljenih vprašanj, bolj izrazito in enoznačno levih, kot je SDS desna.


Graf prikazuje razmerje med levimi in desnimi odgovori na večino vprašanj. Levim odgovorom je pripisana vrednost 1, desnim +1, neopredeljenim 0. Razmerje je izračunano posebej za vsako od štirih področij kot vsota vseh točk za odgovore, deljena s številom odgovorov. Na grafu je prikazano povprečje točk za vsa štiri področja (gospodarstvo, zeleni prehod, varnost in družbena vprašanja).

Koliko vam to pomaga?

Upam, da vam zgornji, nekoliko suhoparni pregled ključnih odgovorov in razlik pomaga ugotoviti, katera stranka vam je najbližja. Je pa to seveda odvisno tudi od tega, katera vprašanja se vam zdijo najpomembnejša. Če sta vam najpomembnejša varnost ali zeleni prehod, je stvar precej jasna. Če so vam najpomembnejša družbena vprašanja, najbrž tudi. Če vam je najpomembnejši gospodarski liberalizem, pa se morda lahko samo držite za glavo in obupujete oziroma razmišljate o najmanj slabi možnosti.

Drugo zelo pomembno vprašanje, o katerem se premalo govori in ki bi moralo biti zastavljeno pred vsemi naštetimi, pa je, katera področja in vprašanja sploh želimo prepustiti urejanju skupne zakonodaje na ravni EU. Lahko se recimo strinjate s kakšnim ukrepom, vendar menite, da bi morala biti odločitev prepuščena vsaki državi posebej. Lahko pa seveda tudi mislite, da je tisto, kar se vam zdi dobro in prav, tako zelo dobro in prav, da bi morala EU to predpisati vsem, tudi če za to nima povsem nedvoumnih pristojnosti.

Predvolilni vprašalnik za evropske volitve je pripravila mreža VoteMatchEurope, v Sloveniji zavod Danes je nov dan. Odgovori in morebitni komentarji strank so na spletni strani izvoli.eu navedeni pod vsakim vprašanjem, podana je tudi povezava na izpolnjene vprašalnike. Avtor se zavodu zahvaljuje za posredovanje odgovorov v enotno urejeni datoteki. Razdelitev vprašanj na področja in analiza odgovorov sta avtorjevi, podrobnosti so razvidne iz priložene datoteke.

Siolov kolumnist Janez Šušteršič. | Foto: Siol.net Siolov kolumnist Janez Šušteršič. Foto: Siol.net

Kolumne izražajo osebna stališča avtorjev in ne nujno tudi uredništva Siol.net.

 

Predčasno glasovanje
Mnenja Janez Šušteršič: Nesmiselni in škodljivi referendumi
velika noč, pirhi, šunka, potica
Mnenja Janez Šušteršič: Če bi jih danes imel dvajset, bi bil verjetno pri Osmem marcu
Vila Zlatorog
Mnenja Janez Šušteršič: Zakaj nima smisla uvajati premoženjskega davka
mandljevo mleko
Mnenja Janez Šušteršič: V deželi mandljevega mleka
T-2
Mnenja Janez Šušteršič: Zakaj ne bom plačal naročnine za programe T-2?
Ne spreglejte