Vrt
Petek, 1. 4. 2022, 13.26
2 meseca, 1 teden
Vrtna opravila, ki se jih morate lotiti v aprilu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,21
Pomlad nas je letos že dobro prebudila. Za vse, ki imate vrt, pa je april vrhunec vrtnarskega dogajanja.
Zdaj na vrtu sejemo vse neobčutljive sorte zelenjave in zelišč. V notranjih prostorih, v rastlinjaku ali v zares dobro zaščiteni svetli legi pa v pladnje in lončke sejemo buče, bučke, kumare, kolerabice, zelje in ohrovt, cvetačo in brokoli, koromač.
Vsako leto poskusimo tudi kaj novega, drugačnega in posebnega, navadno te sorte prav tako najprej vzgojimo v lončkih in jih kot sadike presadimo na pripravljeno mesto v vrt: tomatilo, jagodna špinača, pak-choi, gorčica, lufa, paradižnik liči, andska jagoda, sladki koren …
Stročnice sadimo kasneje, v drugi polovici meseca aprila ali takoj na začetku maja.
Predlog: posejte špinačo in naredite zalogo
Če sejemo špinačo v tem mesecu, ne požene hitro v cvet in dobimo lep pridelek. Če zamrzujemo zelenjavo v zamrzovalni skrinji, posejemo špinače nekaj gredic in jo vso hkrati, ko je tehnološko zrela, poberemo in pripravimo za zamrzovanje. Tako izkoristimo spomladi gredice, na katerih nameravamo sejati in saditi poletne zelenjadnice. Sorta Nores bo ob dovolj gosti setvi in lepo pripravljeni humozni zemlji razvila lepo in obilno listje.
Rezivka in berivka
Solata je v vrtu nepogrešljiva in jo želimo imeti na vrtu vse leto. Najprej posejemo rezivko in berivko. Rezivko posejemo le na kakšnem kvadratnem metru ali dveh, sejemo jo gosto. Ob rednem rezanju vedno znova poganja mlado listje, ki je dobrodošlo, vse dokler ni glavnate solate.
Berivko prav tako posejemo takoj, ko vremenske razmere dovoljujejo, na primer sorti Merveille des quatre saisons in Grazer Krauthäuptel 2, saj sta dokaj odporni tudi proti mrazu. Posejemo v vrste z 20-centimetrskim razmikom. Kasneje v vrsti rastline preredčimo na 20 centimetrov, da bodo lahko razvile rozete ali glave. Liste obiramo od spodaj navzgor ter pustimo 4 do 5 srčnih listov, da lahko rastlina raste naprej. Sorte, ki jih prekrijemo s folijo, bodo zaščitene in bodo imele boljše pogoje za hitrejši vznik.
Redkvica in korenje
Redkvico posejemo kar med berivko, sorta Sora se bo razvila najhitreje, dolgo pa bo uporabna, ker ne oleseni. Za zgodnji pridelek korenčka posejemo sorte s kratkimi koreni, med srednje zgodnje spada sorta Nantes s srednje dolgimi koreni.
Črni koren oziroma zimski beluš
Če nameravamo gojiti črni koren enoletno, ga moramo posejati čim prej, da bo do jeseni razvil uporabne korene. Črni koren kali dolgo in neenakomerno, zato je treba paziti, da se v času kalitve zemlja ne izsuši. Kasneje dobro prenaša tudi sušo. V družinskih vrtovih ne bi smel manjkati, saj z malo truda pridelamo okusne korenine, ki jih uporabimo kot beluše. Črni koren imenujemo tudi zimski beluš, saj njegova faza zrelosti in uporabnosti nastopi med oktobrom in marcem. Uživamo olupljene kuhane korene, mlade liste pa lahko dodajamo v zelene solate za popestritev okusa. Pridelek bo velik in koreni gladki v globoki in rahli humozni zemlji, iz katere jih lahko izkopljemo, ne da bi jih ranili. Iz poškodovanih korenov se cedi mleček in tako izgubijo hranilno vrednost.
Skrajni čas za peteršilj in česen
Peteršilj kali počasi, zato ga posejemo čim prej. Tudi pri peteršilju pazimo na stalno vlažnost v času kalitve, ker je to ključnega pomena, za razvoj kalčka in kasneje zdrave in vitalne rastline. Poleg korenastega peteršilja posejemo še sorto listnega peteršilja.
Če nismo posadili česna jeseni, ga posadimo čim prej. Zdrave stročke vtikamo plitvo v zemljo, v razdalji vrst 20 cm, v vrsti pa na 10 do 15 cm. S spomladansko saditvijo dobimo manj pridelka kot z jesensko, prav tako zavlačevanje saditve spomladi zmanjšuje pridelek.
Čebula iz čebulčka ali semena
Čebulo lahko vzgojimo iz čebulčka ali iz semena. Največ pridelka dobimo s saditvijo drobnega (1–1,5 cm) čebulčka, enakovreden pridelek pa dobimo tudi s sadikami, ki smo jih iz semena vzgojili v topli gredi. Pri neposredni setvi semena dobimo manjši pridelek srednje debelih čebul, ki pa so v shrambi trpežnejše.
Našo pozornost potrebujejo tudi trajna zelišča, rabarbara in beluši
Trajna zelišča, pehtran, luštrek in podobno, razmnožujemo tako, da raztrgamo stare grmičke in sadike posadimo v s kompostom napolnjene jamice. Rabarbaro in beluše pognojimo z dušikom in okopljemo, pri okopavanju belušev pazimo, da ne poškodujemo mladih poganjkov, ki bi morali zdaj zdaj pokukati iz zemlje.
Vrtnarske nasvete na Siol.net pripravlja vodja Samen Maier Slovenija Urška Bregar, magistrica poslovnih ved in diplomirana inženirka gozdarstva.Preberite še:
