Kako si vrtiček urediti kar na balkonu?

Vrtnarjenje ni nujno pogojeno s količino kvadratnih metrov, ki jih imamo za hišo. Tudi če živite v središču mesta in četudi imate le majhen balkon, si lahko z nekaj dobre volje uredite lep in zelo uporaben kotiček, ki mu pravimo urbani vrt, na katerem si boste pridelali sezonsko zelenjavo in imeli na dosegu vedno dovolj svežih zelišč.

Foto: Getty Images

Res je, da na majhnem balkonu ne morete pridelati veliko, vendar lahko s skrbnim načrtovanjem setve in sajenja, s pravilnim kombiniranjem rastlin, pametno razporeditvijo posod in korit prostor učinkovito izkoristite. Zasajen balkon bo vaša zelena oaza, polepšal pa bo tudi bližnjo okolico.

Lonci, korita, posode

Posode in lonci so lahko iz različnih materialov: glineni, plastični, kovinski, leseni ... Najboljša je vsekakor izbira naravnih materialov.

• Lonec globine 30-45 cm, širine 60 cm: v tako globoke posode sadimo: paradižnik, papriko, jajčevce, peteršilj za koren, rdečo peso in česen, od začimb pa koper, ožepek in origano.
• Korita globine 20 cm, širine 25 cm: kumare, mehiška kumarica, bučke, tudi čebulo, korenček, peteršilj, blitvo, špinačo ter celo zelje in ohrovt, od začimb pa žajbelj in koper.
• Korita globine 20 cm, širine 60 cm: visok fižol, grah.
• Korita globine 15 cm, širine 30 cm: nizek fižol, od začimb meta, melisa in timijan.
• v 10 cm globokih posodah uspevajo: vse vrste solat in radičev, rukola, kreša, kitajska listna zelenjava in redkvice, od začimb še bazilika in koriander.

Foto: Getty Images

Lega in postavitev v prostoru

• Polsenca - polsonce: ob vznožju ograj je navadno več sence, tja postavite korita s solatami, korenčkom in špinačo. Ta zelenjava namreč ne potrebuje veliko sonca, pravzaprav ji bo, predvsem v poletni pripeki, senca godila. Več sence prenesejo tudi blitva, peteršilj, ohrovt, kreša, rukola, radič, grah in bob, od dišavnic pa meta, melisa in drobnjak.
• Sonce: dišavnice, kot so rožmarin, timijan, origano, žajbelj, bazilika in koper, potrebujejo sonce. Polsenčna do senčna lega jim sicer ne bo škodila, le njihov okus bo malo manj intenziven.
• Veliko sonca potrebujejo paprike in paradižniki.

Foto: Getty Images

Dobri sosedje

• Med zelenjavo posadite cvetoče rastline: ognjič, žametnice, kapucinke in preostalo cvetje. Cvetlice bodo odganjale škodljivce in privabljale čebele ter naravne sovražnike škodljivcev.
• Zasaditve v loncih kombiniramo enako, kot bi jih na gredah, torej upoštevamo dobre in slabe sosede. K paradižniku posadimo baziliko, k fižolu šetraj, k papriki nadzemno kolerabico, k ohrovtu zeleno …
• Pri sajenju pazimo, da imajo rastline, ki jih nameravamo saditi skupaj, enake ali podobne potrebe. Tako na primer lahko sadimo skupaj materino dušico, origano in žajbelj, ki ne potrebujejo veliko vode, v drugi posodi pa združite na primer meto in meliso, ki imata raje bolj vlažne pogoje.

Foto: osebni arhiv/Lana Kokl Vrtnarske nasvete na Siol.net pripravlja vodja Samen Maier Slovenija Urška Bregar, magistrica poslovnih ved in diplomirana inženirka gozdarstva.

Preberite še:

Trendi Kako se lotiti ekološkega vrtnarjenja? Držite se teh načel.

Trendi Mikrozelenjava: vitaminska bomba, ki jo lahko vzgojite sami