SiolNET. Dom Vrt in okolica
1,59

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ljubljančan na svoji strehi pridela 300 kilogramov zelenjave #video

1,59

termometer

Zakaj ne bi zelenjave pridelovali kar na domači strehi? Pogovarjali smo se z Gojkom Staničem, ki zelenjavo in začimbe prideluje kar na strehi svojega doma. Prisluhnite človeku, ki se je na svojem vrtu lotil alternativnih načinov pridelave hrane, pozneje pa izdal knjigo Sonaravni vrt na strehi. S predanostjo se je lotil raziskovanja, novega načina vzgoje hrane in celo prostorskega načrtovanja. 

V prispevku si oglejte, kako za svoj vrt skrbi Stanič. Te dni že pridno nabira tržaški solatnik, solato in posavko. Posadil je tudi krompir, jagode, šalotko, maline in preostale domače vrtnine. Pravi, da so letos zaradi toplega vremena posadili paradižnik že zgodaj, saj ta potrebuje kar nekaj časa, da zacveti. Zaradi visokih temperatur na strehi so lahko to storili prej, kot je priporočeno. 

S svojim vrtom se je začel ukvarjati pred več kot 20 leti, ko je zaradi pomanjkanja prostora na dvorišču nad svojo dnevno sobo naredil ravno streho in si zaradi želje po zdravem načinu življenja osnoval vrt. Z leti si je nabral izkušnje in znanje, kako uspešno gojiti vrtnine na majhnih površinah in v nehvaležnih pogojih. Vrtnine na strehi so namreč ves čas izpostavljene spreminjajočim se vremenskim razmeram.

Posel danes S sonaravnim urbanim vrtnarjenjem do 30 tisoč novih delovnih mest

Na majhnih površinah pridela veliko

Sam pravi, da se na majhnih površinah da zelo veliko pridelati, kar potrjuje podatek, da na svojem 20 kvadratnih metrov velikemu vrtu pridela 400 kilogramov zdrave in sveže zelenjave letno.

Že več let razvija projekt samooskrbne zgradbe

Kot predsednik slovenskega razvojnega sveta že več let razvija koncept zgradbe, ki bi temeljila na zdravem načinu življenja. Gre za projekt samooskrbe, pri katerem bi vse od hrane in celo energije pridelali sami. S tem rešuje tudi vprašanje energije, saj bi imeli lahko s sončno energijo elektriko vse leto, ostalo pa bi je še za polnjenje električnih vozil. S tovrstnim projektom želi spodbuditi ljudi k spremembi trenutnega življenjskega sloga.

vrtnarjenje Dom Kaj maja saditi na naših vrtovih

Tehnologija in napredek bosta ukinila osemurni delovni čas

Po njegovem mnenju bosta vse večji tehnološki napredek in robotizacija izpodrinila službene delovnike, kot jih poznamo danes. S krajšanjem delovnega časa bi po njegovem mnenju ostalo več časa za samooskrben način življenja. Hrano bi lahko tako pridelali sami, v to pa bi bila vključena vsa družina, od otrok do dedkov in babic. 

Pridelujte sami, preostalo pa kupujte od lokalnih kmetov

Pravi, da gre pri vprašanju zdrave hrane v današnjih časih za zelo občutljivo zadevo, kar potrjujejo tudi znanstvene raziskave o tem, da se ljudje v razvitem svetu v vse večjem obsegu zastrupljamo z nekakovostno predelano hrano. Po njegovem mnenju bi moral del hrane pridelati vsak sam, preostala živila, kot so meso in mlečni izdelki, pa kupiti od lokalnega kmeta. Tako bi spodbujali tudi lokalno trgovanje. Slovenija ima veliko malih kmetovalcev in kmetijskih podjetij, tako da se lahko tovrsten način življenja v Sloveniji učinkovito organizira.

Gojko Stanič Foto: Bor Slana Njegove vizije ne podpira država

Zanj je prehranska neodvisnost oziroma samooskrba nekaj nujnega. Za zdaj njegovih vizij država še ne podpira, saj za urbano vrtnarjenje še ni bil izdelan celovit sistemski pristop. Opazil je, da gre pri urbanem vrtnarjenju pri državljanih strmo navzgor, za zdaj naj bi bilo večinoma omejeno na poletno sezono. Vedno več je tudi družin, ki se odločajo za vzgojo zelenjave v rastlinjakih in si tako zagotavljajo svežo zelenjavo tudi pozimi. 

Veliko sonca pomeni tudi več vrtnin

Dejstvo je, da so na strehi vrtnine izpostavljene potrebnim sončnim žarkom, zato vsako leto pridelajo tudi večjo količino vrtnin, ki jih lahko nabirajo kar vse leto. Konstantna izpostavljenost soncu, vlagi in dežju lahko poveča tveganje za nastanek bolezni vrtnin, ki pa jih Gojko uspešno zavira z uporabo bio škropiv, gnoja, pepela in odreza. 

Gojko Stanič Foto: Bor Slana Gradnje vrta na strehi se lotite sistematično

Stanič pri svojem vrtu gleda na to, da ima prav vsak kotiček dobro izkoriščen. Površine povečuje postopoma, saj je treba paziti na problem preobremenitve strehe. Grede naj se postavljajo oziroma gradijo nad zidovi. Tistim, ki se bodo odločili za vrt na strehi, svetuje, da jim statik izračuna predvideno obremenitev strehe, ki naj bo primerna glede na konstrukcijo hiše in sposobna prenesti dodatno breme. Pri novogradnjah naj ta izračun že vključijo v samem postopku gradnje. Omenil je tudi, da v Sloveniji predpisov glede vrta na domačih strehah hiš nimamo, medtem ko jih Nemčija ima. 

majski hrošč Dom Obvarujte svoj vrt pred majskimi hrošči

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 9
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin