SiolNET. Dom Vrt in okolica
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Anketa kaže: Slovenci večino zelenjave pridelamo na svojih vrtičkih

2

termometer

"Ljudje iščejo nove možnosti za prihranek. Namesto da bi zelenjavo kupovali, jo vsaj nekaj pridelajo sami," pravi Marjeta Pintar s Kmetijskega inštituta RS. Podobno kažejo tudi rezultati naše ankete.

V prvi avgustovski anketi na Trendih smo vas spraševali, ali zelenjavo pridelujete sami. Ponudili smo vam šest odgovorov:

- Ne, vse kupimo v trgovini ali na tržnici.

- Da, večino pridelamo sami.

- Imamo manjšo gredo, kjer pridelamo nekaj malega, preostalo dokupimo.

- Gojimo le zelišča.

- Imamo balkonski vrtiček.

- Drugo.

V slabih dveh tednih je v anketi sodelovalo 3.100 bralcev, večina med njimi pa je odgovorila, da zelenjavo pridelujejo sami. Rezultate ankete si oglejte v spodnji preglednici.

Opomba: Pričujoča anketa ni znanstvena in ne predstavlja mnenja in znanja internetne ali celotne javnosti kot take. Rezultati ankete odražajo le mnenje/odgovore tistih uporabnikov, ki so se odločili v anketi ali kratkem kvizu sodelovati. Opomba: Pričujoča anketa ni znanstvena in ne predstavlja mnenja in znanja internetne ali celotne javnosti kot take. Rezultati ankete odražajo le mnenje/odgovore tistih uporabnikov, ki so se odločili v anketi ali kratkem kvizu sodelovati.

Večino zelenjave samih pridela 52 odstotkov sodelujočih (1.639), 29,2 odstotka sodelujočih (906) pa je odgovorilo, da nekaj pridelajo sami, preostalo pa dokupijo. Vso zelenjavo kupuje 11,8 odstotka sodelujočih (378), občutno manj pa jih goji le zelišča (1,9 odstotka ali 59 sodelujočih) ali pa imajo balkonski vrtiček (2,3 odstotka ali 70 sodelujočih). Odgovor Drugo je izbralo 1,9 odstotka sodelujočih, to je 59 ljudi.

Vedno več ljudi, ki z lastnim vrtičkom prihranijo denar

Na Kmetijskem inštitutu Slovenije podatkov o vrtičkih in tovrstni samooskrbi nimajo, pravi Marjeta Pintar, strokovnjakinja za ekonomiko poljedelstva, travništva in pridelavo krmnih rastlin. Statistični urad vsako leto objavlja podatke o rastlinski pridelavi pri nas, a so v raziskavo zajeta le večja kmetijska zemljišča.

Pintarjeva meni, da je vrtičkarjev vse več, k temu pa nas je pripeljala tudi kriza. "Ljudje iščejo nove možnosti za prihranek. Namesto da bi zelenjavo kupovali, jo vsaj nekaj pridelajo sami." Spreminjajo se tudi vrtovi ob stanovanjskih hišah. "Zelenice vsaj deloma nadomeščajo vrtički, okrasna drevesa pa sadno drevje."

Na uspešno letino močno vpliva vreme

V poljedelstvu, gojenju zelenjadnic in sadjarstvu je letina v največji meri odvisna od vremena. "Vremenske nevšečnosti, kakršni sta suša in toča, so ključne za kakovost in količino pridelka," pravi Pintarjeva. Če je letina krompirja dobra, ga bomo pojedli več, hkrati pa ga ne bomo kupovali v trgovinah.

Stavimo na slovensko, domače, naše

Da vedno več damo na slovensko, pa čeprav ne doma pridelano hrano, kažejo tudi trendi velikih trgovcev, ki na oddelke s sadjem in zelenjavo nameščajo kotičke z oznakami slovensko, domače, naše. "Spreminja se torej vsaj zavedanje, da kupujemo doma pridelano hrano, ne pa uvožene, če je že ne moremo pridelati doma," sklene Pintarjeva.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin