Ponedeljek, 9. 11. 2020, 19.24
3 leta, 5 mesecev
Uživanje v glasbi je koristna telovadba za možgane
Znanstveniki pojasnili, zakaj dobimo kurjo polt med poslušanjem prijetne glasbe
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,52
1
Glasba, ki nam je všeč, sproža zelo zapletene možganske dejavnosti, ki vodijo do ugodja.
Dobro poznamo tiste prijetne občutke, ki se pojavijo ob poslušanju priljubljene glasbe – rezultati nove raziskave ponujajo nov vpogled v zelo zapletene mehanizme, ki se ob tem sprožajo v delu možganov za ugodje in zadovoljstvo.
Po ocenah znanstvenikov približno polovica ljudi med poslušanjem glasbe, ki jim najbolj ustreza, dobi celo kurjo polt.
Nevroznanstveniki z univerze Université de Bourgogne Franche-Comté v francoskem kraju Besançon so ta pojav prvi preučili z novo vrsto visokogostotnega elektroencefalograma (EEG), ki omogoča merjenje električne dejavnosti v bolj naravnih okoljih, so med drugim pojasnili v svojem prispevku v znanstveni reviji Frontiers in Neuroscience.
Kaj se dogaja med poslušanjem priljubljene glasbe?
V študiji je sodelovalo 11 žensk in sedem moških, povprečno starih 40 let, ki so izbrali po pet izsekov iz nabora svojih priljubljenih pesmi.
Po ocenah znanstvenikov približno polovica ljudi med poslušanjem glasbe, ki jim najbolj ustreza, dobi kurjo polt.
Raziskovalci so primerjali EEG-dejavnost njihovih možganov pri poslušanju teh izsekov z dejavnostjo med poslušanjem treh nevtralnih glasbenih izsekov, ki so jim jih raziskovalci predvajali naključno.
Kurja polt odraža specifično možgansko dejavnost
Ko so vprašani med poslušanjem svoje priljubljene glasbe prijavili, da so zaradi ugodja dobili kurjo polt, so raziskovalci zaznali dejavnost theta frekvenčnega območja v treh določenih predelih možganov: orbitofrontalnem delu možganske skorje, ki obdeluje čustva, pomožnem motoričnem predelu, ki sodeluje pri upravljanju naših gibov, ter desnem temporalnem režnju, ki ima pomembno vlogo pri obdelavi zvoka in tudi dojemanju ugodja pri glasbi.
Možganska dejavnost med poslušanjem glasbe, ki nam je všeč, nakazuje, da ima glasba verjetno veliko pomembnejšo vlogo v našem življenju, kot nam je bilo znano do zdaj.
S takšno obdelavo glasbe možgani sprožajo sproščanje dopamina, snovi, ki jo že dolgo časa povezujemo s pozitivnimi čustvi in dobrim počutjem.
Ne še povsem jasno, zakaj nam je glasba tako pomembna
Nova metoda je potrdila prejšnje ugotovitve, pridobljene z zahtevnejšimi študijami dejavnosti živčevja. Njena velika prednost je, da prepoznava te signale, kar odpira pot za nove raziskave, kako glasba vpliva na naše možgane v različnih okoliščinah.
Znanstveniki se še sprašujejo, kakšna je evolucijska vloga mehanizma nagrajevanja, ki ga sproža poslušanje prijetne glasbe, glede na to, da glasba nima neposrednega biološkega učinka na organizem. Podobni mehanizmi nagrajevanja so namreč prisotni pri dejavnostih, ki so pomembne za preživetje, kot je prehranjevanje, a očitno ima tudi glasba neko pomembno vlogo, ki je v celoti še ne razumemo.
1