Sobota, 10. 12. 2022, 23.11
1 leto, 4 mesece
Intervju: Boštjan Košak, predsednik uprave Telekoma Slovenije
"V Sloveniji včasih preveč razmišljamo, kaj vse ni mogoče"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,11
2
Predsednik uprave Telekoma Slovenije Boštjan Košak je na svoji skoraj tridesetletni poklicni poti spoznal, ustvarjal in vodil različne segmente slovenskih telekomunikacij.
Prvi mož Telekoma Slovenije je slovenski telekomunikacijski trg spoznal in vodil na vseh ravneh. V pogovoru za Siol.net je odgovoril tudi na vprašanji, kako namerava okrepiti poslovanje Telekoma Slovenije in zakaj je prepričan, da bodo ti načrti uspešni.
Boštjan Košak je po svojem temeljnem poklicu makroekonomist, a so ga njegova radovednost in vztrajnost ter obseg dela s tehnologijo že zgodaj prevzgojili in usmerili v tehnološke vode.
Svojo poslovno pot ste začeli z vodenjem majhnega in hitro rastočega zagonskega podjetja, kar se gotovo razlikuje od vodenja največjega telekomunikacijskega operaterja v državi, ki je bil na začetku vaše poslovne poti za vas morda celo ovira.
V veliko veselje mi je delati na Telekomu Slovenije in priznam, da tudi velik izziv. Najprej bi povedal, da v resnici Telekoma Slovenije nikoli nisem dojemal kot ovire na poti. Moja delovna zgodovina je bolj zgodovina tekmovanja s preostalimi operaterji, Telekom Slovenije je vedno imel zame zelo posebno vlogo. Mi smo se začeli s telekomunikacijami ukvarjati v nekem trenutku, ko je bilo jasno, da se bo zgodila liberalizacija trga – takšna je bila usmeritev Evropske unije. Telekom Slovenije je bil osnovni del novega konkurenčnega ekosistema, ki je začel nastajati sredi devetdesetih let.
Zakaj ravno takrat?
Bili smo med prvimi, ki smo prepoznali množični potencial storitev dostopa do interneta. Danes je to videti zelo preprosto, ampak leta 1995 je bil takšen pogled redkost. Slovenija je imela kakšnih sedem spletnih strani in takrat je celo Microsoft mislil, da je internet muha enodnevnica. Telekom Slovenije pa je že do leta 1996 ravno tako začel zelo resno razvijati storitve in v Sloveniji se je vse skupaj začelo hitro razvijati tudi zaradi njegovega pristopa. Menim, da je bil Telekom Slovenije zelo prodoren in da so ves čas storitve hitro napredovale, v nadaljevanju zlasti v družbi Mobitel.
"V Sloveniji smo bili med prvimi, ki smo prepoznali množični potencial storitev dostopa do interneta. Danes je to videti zelo preprosto, ampak leta 1995 je bil takšen pogled redkost."
Sprva Mobitel ni imel konkurence.
Res je, a je vendarle šlo za novo dimenzijo. Tudi mi takrat nismo pričakovali, da bodo mobilna omrežja tako hitro postala nosilci interneta in telefonije poleg klasičnih storitev mobilne telefonije. Kdo si je pred 25 leti predstavljal, da boš imel dostop do interneta, kjerkoli boš imel svoj mobitel?
Napredovale pa so tudi stacionarne storitve.
Ti prehodi so bili precej bolj preprosti. Vse to, predvsem razvoj mobilnih komunikacij, je bilo del globalnega trenda, ki ga je sprožila in sprva tudi vodila Evropa. Danes se ta trend izgublja, Evropa ne narekuje več tega tempa. Pravzaprav ga nihče več ne narekuje. Evropa se je nekako razdrobila, na več razmeroma majhnih operaterjev, Amerika se je osredotočila na nekaj velikih operaterjev. Nekatera kitajska podjetja poskušajo prevzeti vlogo oblikovanja trendov, a v Evropi in zlasti Ameriki se glede tega pojavljajo pomisleki – najbrž ne samo zato, ker Evropa in Amerika izgubljata tehnološko prevlado, temveč zato, ker začenjata zaostajati tudi pri novih idejah, kar je pravzaprav še večja težava.
"Evropa in Amerika izgubljata tehnološko prevlado, toda še večja težava je, da začenjata zaostajati tudi pri novih idejah."
In kaj lahko v svetovnem merilu razmeroma majhna Slovenija, kjer ni nobenega od velikih evropskih operaterskih konglomeratov, in za mednarodne razmere majhen Telekom Slovenije naredita za preseganje teh razmer?
Mislim, da smo Slovenci že vso svojo zgodovino nekakšen čudežni fenomen: stisnjeni smo med velike narode z velikimi ambicijami po prevladi, a se nam je uspelo obdržati in preživeti na tem prostoru ter oblikovati lastno državo. To pomeni, da nekaj delamo prav. Verjetno imamo hkrati dovolj znanja in zavedanja, da nekaj moramo narediti in da nimamo veliko alternativ. Zavest, da moramo napredovati in biti vse boljši, je gonilo napredka Slovenije in bi morala biti tudi gonilo napredka v telekomunikacijah. Časi, ko smo se samo naslanjali na tuje trende, so mimo.
Ali smo zmožni v Sloveniji usmerjati ali morda celo oblikovati trende?
Prepričan sem, da znamo oboje, pravo vprašanje je, ali bomo to dejansko naredili. Včasih preveč razmišljamo, kaj vse ni mogoče. Zdaj imamo izjemne priložnosti začeti nove visokotehnološke zgodbe: pred desetimi leti je bilo najmanj sto tisoč evrov vstopni prag za resen start-up, danes pa zagonsko podjetje ne potrebuje več lastne infrastrukture, saj za začetek potrebno opremo in licence lahko najame, tudi Telekom Slovenije zagotavlja vso nujno opremo in storitve za začetek dela takšnega podjetja. Tako je mogoče preizkusiti več idej in hitro ugotoviti, katere so dovolj obetavne. Vrsta uspešnih podjetij, tudi slovenskih, je na poti do uspešne zgodbe doživela niz neuspehov, ki so vodili do cilja. Veliki uspehi navadno nastanejo na podlagi sistematičnega obvladovanja in razumevanja veliko majhnih neuspehov. Vse težje je torej najti pravo podjetniško in razvojno idejo, a hkrati vse lažje sistematično preizkušati, kako zamisel deluje v praksi in na trgu.
"Zavest, da moramo napredovati in biti vse boljši, je gonilo napredka Slovenije in bi morala biti tudi gonilo napredka v telekomunikacijah."
Kje je v tej zgodbi Telekom Slovenije?
Telekom Slovenije je nosilni steber celotne slovenske telekomunikacijske infrastrukture. To že velja v fizičnem smislu in vse bolj tudi v storitvenem. Telekom Slovenije je edini, ki lahko zagotavlja tako visoko raven varnosti in zanesljivosti. Toda vse bolj moramo biti tudi podpora in aktivni udeleženec razvoja zunaj teh osnovnih stebrov. Podpirati moramo tudi zamisli drugih in biti aktivni deležnik v procesu razvoja podjetništva – ne samo kot ponudnik storitev in infrastrukture, temveč celotnega podpornega okolja. Verjamem v partnerstva, verjamem v sodelovanje, verjamem v skupne zgodbe na različnih področjih, tudi na primer pri vsebinah.
Kje pa so dobre ideje?
Predvsem se moramo odpreti različnim idejam. Sam bi iskal predvsem med tistimi, ki so zasnovane na jasno opredeljenih potrebah, v različnih dejavnostih. Univerza ima veliko razvojnega potenciala in idej. Potrebujemo tudi prebojne ljudi, ki so že pri miselnosti vsaj malo zunaj nekega kalupa velikih sistemov. Mi smo tu za zagotavljanje celotne potrebne infrastrukture. V tem trikotniku bo najlažje najti partnerstva. V Sloveniji imamo celo vrsto dejavnosti z različnimi izzivi, tudi kmetijstvo. Imamo uspešne razvojne grozde, ki ustvarjajo izjemno veliko dodane vrednosti, a so pod stalnim pritiskom konkurence.
"Predvsem se moramo odpreti različnim idejam. Sam bi iskal predvsem med tistimi, ki so zasnovane na jasno opredeljenih potrebah, v različnih dejavnostih."
Recimo pametno vinogradništvo v Goriških brdih?
To so odlične zgodbe in tako moramo nadaljevati, še naprej iskati in preizkušati. Nekaj od tega bo uspelo, kaj drugega ne. Morali se bomo navaditi na to, pomemben pa je zbirni učinek in ne vsaka posamezna zgodba.
Dolga leta ste Telekom Slovenije opazovali od zunaj, zdaj ga vodite. Kje vidite njegove največje prednosti, kje pa največje izzive?
Svojega pogleda na Telekom Slovenije nisem veliko spremenil, spreminjal pa sem svojo vlogo. Ves čas sem ga razumel v nekem času in prostoru, ta sta danes bistveno drugačna celo glede na obdobje pred tremi ali štirimi leti. Nekoč izrazita potreba po storitveni konkurenci je izzvenela, ostaja infrastrukturna konkurenca. V Sloveniji imamo za obstoj konkurence dovolj operaterjev z lastno infrastrukturo, na drugi strani pa pretirano spodbujanje storitvene konkurence povzroča to, da imamo zaradi majhnega trga vsi previsoke stroške.
"Podpirati moramo tudi zamisli drugih in biti aktivni deležnik v procesu razvoja podjetništva – ne samo kot ponudnik storitev in infrastrukture, temveč celotnega podpornega okolja."
Kje vidite rešitev?
To ni težava samo za Telekom Slovenije, temveč tudi za uporabnike, zato jo bo nujno na ustrezen način nasloviti. Del te težave je gotovo tudi ravnanje regulatorja, ki je imel v preteklosti skladno z nekimi smernicami in trendi Evropske unije pozitivno vlogo, a se ni začel prilagajati prostoru in času, temveč je ostal nekje pri pogledih in pristopu z začetka tega tisočletja. Minilo je četrt stoletja, prostor in čas sta popolnoma drugačna, to, kar trenutno dela regulator, ni v skladu ne z nekimi globalnimi trendi ne z evropskimi ter nima nobenega smiselnega cilja in namena. To je to, kar najbolj boli.
Kje je po vaši oceni regulator odpovedal?
Predvsem s tem, da ne prevzemajo nobene odgovornosti za svoje odločitve. Ne samo Telekom Slovenije, vsi operaterji prevzemamo odgovornost za svoje odločitve, medtem ko sektorski regulator izdaja odločbe, ki se včasih malo spremenijo, včasih padajo, včasih se pri njih kaj zmotijo, za posledice pa nikoli ne prevzamejo odgovornosti. Oni nikoli za nobeno svojo napako niso plačali, medtem ko smo vsi drugi operaterji za svoje napake vedno plačali, tako ali drugače. Zaradi regulatorja trpijo vsi, ker spodbuja neučinkovito konkurenco. Nujno je uporabnikom zagotoviti visoko kakovost ter ugodne cene storitev in nujno je operaterjem zagotoviti ustrezna sredstva za zagotavljanje takšnih storitev. Spodbujanje neučinkovite konkurence je škodljivo za vse operaterje ter daje napačne signale glede vlaganja in stroškov.
"Nekoč izrazita potreba po storitveni konkurenci je izzvenela, ostaja infrastrukturna konkurenca."
Razvoj je torej ogrožen?
Razvoj zahteva sredstva, razvoj zahteva tudi nekaj tveganja, kjer Evropa kot celota zaostaja – tudi zato, ker smo premalo nagnjeni k tveganjem. Verjetno smo premalo prisiljeni izstopiti iz območja udobja, življenje v Evropski uniji je še vedno zelo udobno. Ne glede na to, da smo v Evropi tudi razdeljeni in malo sprti, smo v primerjavi z nekimi drugimi okolji še vedno precej stabilno in zaželeno okolje za življenje. Liberalizacija telekomunikacij se je začela v ZDA in bila uspešna v Evropski uniji. Zdaj moramo naprej, zgraditi močno telekomunikacijsko okolje, sposobno odzivati se na velike izzive, ki prihajajo.
Kje pa je Slovenija v primerjavi z Evropo?
Medtem ko se neenakosti krepijo, ostajajo v Sloveniji socialne razlike manj ekstremne. To je kakovost Slovenije, ki ni nastala sama od sebe in jo je treba braniti. Slovenci smo največje napredke pravzaprav dosegli takrat, ko je bilo ogroženo naše preživetje – zdravega in velikega napredka družbe in gospodarstva iz devetdesetih let kasneje nismo več ponovili. Udobje doseženega nas je razvadilo, a smo zadnja leta ponovno začeli bolj ceniti pomen zdravja in varnosti. Zdaj moramo še znova začeti razumeti, kako nujno je napredovati.
"Minilo je četrt stoletja, prostor in čas sta popolnoma drugačna, to, kar trenutno dela regulator, ni v skladu ne z nekimi globalnimi trendi ne z evropskimi ter nima nobenega smiselnega cilja in namena."
Pravite, da je za napredek treba zapustiti območje udobja. Ali bo to naredil tudi Telekom Slovenije?
Morali bomo spremeniti način razmišljanja. Določiti cilje na drugačen način. Nameniti več pozornosti spodbujanju razumevanja, kako tehnologija naslavlja tudi težave. Ustvariti večdimenzionalni pogled, da je vsaka težava hkrati neki potencial za rešitev, sploh če se prepoznaš kot del rešitve. Telekom Slovenije mora biti še bolj del rešitve in mora spodbujati vse preostale v tem sistemu, da ga prepoznavajo kot prvo izbiro za reševanje izzivov, ki jih je nujno naslavljati s pomočjo informacijskih tehnologij. Imamo vrsto naravnih prednosti in smo najboljša izbira tako za zagonska podjetja kot za največje sisteme. Naše naravne prednosti so od najbolj celovite lastne infrastrukture do najboljšega sistema za zagotavljanje varnosti. Tako lahko naslavljamo zelo različne izzive.
Katere?
Poglejmo preskrbo z energijo. Energetska kriza je posledica neenakomerne razporeditve porabe in virov. Če bi imeli več velikih porabnikov povezanih, bi veliko lažje uravnavali nihanje porabe znotraj tega sistema. Toda za reševanje te težave je prvi pogoj povezljivost. Ko to imamo, je naslednje vprašanje, ali je ta povezljivost dovolj poceni in dovolj zanesljiva. Že danes je odgovor da. Naslednje vprašanje je, ali imamo dovolj cenovno dostopne opreme, in tudi tu je odgovor da. Naslednje vprašanje je, kako hitro se naložba povrne. Ko je bila cena megavatne ure električne energije 56 evrov, je bil rok povrnitve investicije dolg, pri današnjih tržnih cenah nad 400 evrov bo veliko krajši. Hkrati bo uravnavanje porabe prispevalo k znižanju tržnih cen na vzdržne ravni. Skratka, ogromen aktualni problem, rešljiv samo s povezovanjem in usmerjanjem veliko majhnih dejavnikov.
"Naše naravne prednosti so od najbolj celovite lastne infrastrukture do najboljšega sistema za zagotavljanje varnosti. Tako lahko naslavljamo zelo različne izzive."
Kje še vidite Telekom Slovenije kot naravno izbiro?
Tudi pri kibernetski varnosti. Imamo kompleksen sistem, ki smo ga skrbno razvijali, zato svojim uporabnikom ponudimo več varnosti za ugodnejšo ceno od tekmecev z veliko manj prepričljivimi izdelki in storitvami.
Toda marsikdo, tudi številni končni uporabniki, gleda predvsem ali kar samo na ceno.
Da, tudi država je za edino merilo postavila ceno in zato odšla. Telekom Slovenije se še vedno bori z neko predstavo, da je drag, razlike v evrih so dejansko glede na vse dejavnike nepomembne. Vedno je lažje napadati kot se braniti. Dovolj je bilo, da se je Telekom Slovenije samo branil, tudi mi znamo napadati. Izzivi sveta so danes drugačni, logika sveta se je v zadnjih dveh ali treh letih močno spremenila.
Torej lahko pričakujemo več start-up miselnosti v Telekomu Slovenije?
Ne vem, ali bi temu tako rekel. To je bolj podjetniška miselnost. Včasih tudi čisto preprosta zdrava pamet. Nekatere stvari so, tudi zaradi različnih zgodovinskih razlogov, videti veliko bolj zapletene, kot so v resnici, in jih je treba pač presekati, tisto, kar je dobro, pa je treba poudariti. Prepoznati nove priložnosti, hitro in s čim bolj učinkovitimi vlaganji.
"Nekatere stvari so, tudi zaradi različnih zgodovinskih razlogov, videti veliko bolj zapletene, kot so v resnici, in jih je treba pač presekati, tisto, kar je dobro, pa je treba poudariti."
Še vedno ostajajo nepojasnjene nekatere poslovne odločitve vodstva Telekoma Slovenije iz preteklosti, pri katerih se nakazujejo elementi nesmotrnega in negospodarnega poslovanja. Kako se novo vodstvo spopada s tem?
Sistematično. To pomeni priti do dejanske vsebine, ugotoviti, kaj so podatki in gradiva, ter od tam napredovati do nekega sklepa. Sklep vedno izhaja iz tega, kar pregledaš in moraš razumeti, to pomeni sistematično. To je torej v teku in ob tem se predvsem izogibamo ponavljanju istih napak.
Ali se kakšen tuji velik operater zanima za Telekom Slovenije?
Kolikor vem, ne. Smo v obdobju, ko na splošno na evropski ravni ni nekih silno velikih akvizicij. Notranji trgi se konsolidirajo, mednarodnih akvizicij je nekoliko manj, a je vendarle pričakovati nekaj večjih lastniških sprememb tudi v našem regijskem prostoru, čeprav ne v Sloveniji.
"Izzivi sveta so danes drugačni, logika sveta se je v zadnjih dveh ali treh letih močno spremenila."
Kakšne spremembe?
V mislih imam predvsem večje povezovanje držav s podobnimi vrednotami: Evropske unije, ZDA in Azije, zlasti Japonske. Nujno bo tudi vzpostaviti nove dolgoročne odnose s Kitajsko.
Kaj pa Telekom Slovenije v tujini? Ostala je samo kosovska naložba.
Vprašanje je, ali je še čas, da v tujini nastopamo s prevzemi. Verjamem, da slovenska podjetja morajo biti izvozno usmerjena, a to še ne pomeni, da je zdaj kupovanje operaterjev še pravi način, kako bi lahko to Telekom Slovenije dosegel. Odkrito povedano se v tem trenutku ne ukvarjamo s tem vprašanjem, ker moramo najprej veliko stvari urediti doma in se na nove načine dokazati na domačem trgu. Prepričan sem, da bi, če bomo to izpeljali dobro, morali iz tega ustvariti tudi kakšne izvozne produkte, pri čemer pa spet računam in verjamem v partnerstva.
"Morali bomo spremeniti način razmišljanja. Določiti cilje na drugačen način. Nameniti več pozornosti spodbujanju razumevanja, kako tehnologija naslavlja tudi težave. Ustvariti večdimenzionalni pogled, da je vsaka težava hkrati neki potencial za rešitev, sploh če se prepoznaš kot del rešitve."
Pa boste to izpeljali dobro?
Za odgovor na to vprašanje sem se najprej vprašal, ali je v Telekomu Slovenije dovolj ljudi, ki lahko izpeljejo velike spremembe in iz Telekoma Slovenije naredijo bistveno uspešnejše podjetje. Zdaj vem, da je odgovor da. V Telekomu Slovenije je ob vsej infrastrukturi predvsem veliko znanja in potenciala in vsi izzivi so rešljivi, če sodelujemo in smo #povezani.
2