SiolNET. Digisvet Novice
0,84

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Ogledali smo si, kako delujejo prvi slovenski pametni vinogradi

"Visoka tehnologija ne oddaljuje od narave, temveč jo bolj približa"

0,84

termometer

Trapview | Agronominja Nina Bradač iz Kleti Brda pozna vse podrobnosti naprav v pilotskem projektu, saj jih je med drugim tudi postavljala v briške vinograde.  | Foto: Ana Kovač
Agronominja Nina Bradač iz Kleti Brda pozna vse podrobnosti naprav v pilotskem projektu, saj jih je med drugim tudi postavljala v briške vinograde. Foto: Ana Kovač

V izbranih vinogradih Goriških Brd preizkušajo rešitev pametnih vinogradov, ki na krilih umetne inteligence, mobilnih komunikacij in drugih naprednih informacijskih in komunikacijskih tehnologij skrbi, da se nadležnih škodljivcev lotijo v najboljšem trenutku, a da obenem trte ne "špricajo", kadar in dokler to ni treba. Dodaten plus: gre za sad slovenskega znanja in razvoja.

Grozdni sukač je zagotovo eden od največjih sovražnikov briških vinogradnikov (in ne samo tam). Pri spopadanju s to nadlego se vinogradniki srečujejo z velikim izzivom: kdaj je pravi čas, da se nad njega spravijo s fitofarmacevtskimi sredstvi, kajti v vinogradih ni očitnih znakov, ki bi v hipu razkrili, kdaj je ta trenutek.

Pasti kot osrednji gradnik pametnega vinograda ne porabljajo energije in ne zahtevajo priključka, saj se napajajo z elektriko iz povezane sončne celice. | Foto: Ana Kovač Pasti kot osrednji gradnik pametnega vinograda ne porabljajo energije in ne zahtevajo priključka, saj se napajajo z elektriko iz povezane sončne celice. Foto: Ana Kovač

Proti škropljenju vsepovprek

Če namreč zamudijo, se lahko škodljivec toliko bolj razširi in ustvari več nepopravljive škode. Toda ravno tako neželeno, nekoristno in škodljivo je, da se vinarji odločajo za škropljenje tudi takrat, ko to sploh ne bi bilo treba, tj. kadar škodljivcev še ni ali ko glede na njihovo število v vinogradu ni najboljši trenutek za uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Ta je namreč smiselno uporabljati točno takrat in toliko, kolikor je treba za zanesljivo doseganje želenega učinka – in prav nič več.

Trapview | Foto: Ana Kovač Foto: Ana Kovač

Odgovore na oba izziva ponuja sistem Trapview, sad slovenskega znanja in razvoja, za katerega se zdi, da so ga prej in bolj prepoznali onstran naših meja. Tehnološko rešitev, predvsem v komunikacijskem delu, močno podpira tudi Telekom Slovenije.

Video: Agronom Kleti Brda Goran Jakin pojasnjuje delovanje "pametnega vinograda" na dveh lokacijah v vinogradu med Dobrovim in Neblom ter pri Vedrijanu

"Precizno vinogradništvo"

V največji slovenski zadružni kleti Klet Brda so novi rešitvi prisluhnili z veliko zanimanja. Tehnološke inovacije jim niso tuje, že več desetletij jih preizkušajo in vpeljujejo v vinograde svojih zadružnikov.

Prvi mož Kleti Brda Silvan Peršolja pa se ne strinja s tistimi, ki menijo, da je uporaba tehnologije odmik od trajnosti in "preciznega vinogradništva", ki je jamstvo za optimalne razmere in kakovost.

Video: Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda, največje zadružne kleti v Sloveniji, opozarja, da prizadevanja za trajnostno vinogradništvo ne pomenijo vračanja v preteklost, temveč izkoriščanje sodobnih tehnologij in upoštevanje naravnih značilnosti pri vzpostavitvi "preciznega vinogradništva".

"Da bodo Brda še naprej tako lepa"

Pilotski projekt v Goriških Brdih podpira tudi tamkajšnja občina, nam je pojasnila direktorica tamkajšnje občinske uprave Anita Manfreda. "Naši vinogradniki so izrazito ozaveščeni, usmerjeni v naravo in ravno tako zavezani trajnostnem razvoju," je povedala.

Med prednostmi nove rešitve, ki so prepričale občinsko upravo, je izpostavila, kako bo smotrna, torej zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev ob nezmanjšani in celo okrepljeni učinkovitosti boja proti škodljivcem, "še naprej ohranila Brda tako lepa, kakršna so".

Video: Direktorica občinske uprave Brda Anita Manfreda pojasnjuje, kako je Občina Brda prepoznala pomen pilotnega projekta pametnih vinogradov in njegov prispevek k bolj trajnostnemu in učinkovitemu vinogradništvu

Dvotedenske napovedi razkrivajo pravi trenutek

Pilotski projekt v Brdih je prvi slovenski pilotni projekt pametnega vinogradništva z daljinskim nadzorom škodljivcev. Poleg sprotnih podatkov o vsakokratni trenutni obremenitvi s škodljivci, vinarji (ali kmetijsko-svetovalna služba v njihovem imenu) prejemajo tudi napoved gibanja količine škodljivcev za 14 dni vnaprej.

Spremljanje stanja in napovedi z različnimi načini podajanja informacij v vsakem trenutku zagotavljajo natančen vpogled v to, kdaj je treba ukrepati s fitofarmacevtskimi sredstvi in tudi kdaj to ni potrebno ali niti ni zaželeno. | Foto: Ana Kovač Spremljanje stanja in napovedi z različnimi načini podajanja informacij v vsakem trenutku zagotavljajo natančen vpogled v to, kdaj je treba ukrepati s fitofarmacevtskimi sredstvi in tudi kdaj to ni potrebno ali niti ni zaželeno. Foto: Ana Kovač

Ravno to je to, kar morajo vedeti, kdaj, če sploh, škropiti – če ima sosed kritično količino škodljivcev, to še ne pomeni, da je treba škropiti tudi pri prvi sosedni napravi. Ravno to je tisto "precizno vinogradništvo", ki  velja za najbolj odmerjeno, učinkovito in trajnostno izvedbeno obliko.

Trajnost tudi pri materialih

Trenutno so pametne postaje sistema Trapview nameščene na nekaj več kot 20 mestih v vinogradih 12 briških vinogradnikov (Klet Brda združuje 350 vinogradniških družin z območja Goriških Brd) in petih samostojnih briških vinogradnikov.

Past za grozdne sukače ni le odstranjevalka tega škodljivca, temveč tudi vstopna točka za vse podatke, iz katerih se potem pripravljajo poročila o stanju in, kar je še pomembnejše, napovedi za naslednjih 14 dni. | Foto: Ana Kovač Past za grozdne sukače ni le odstranjevalka tega škodljivca, temveč tudi vstopna točka za vse podatke, iz katerih se potem pripravljajo poročila o stanju in, kar je še pomembnejše, napovedi za naslednjih 14 dni. Foto: Ana Kovač

Tehnološko jedro tega projekta, storitev in opremo Trapview za spremljanje škodljivcev je razvilo podjetje EFOS z Razdrtega. Njihova rešitev je že prisotna v 20 državah, zdaj pa jo prvič preizkušajo tudi v slovenskih vinogradih. Partner projekta je tudi Telekom Slovenije, ki zagotavlja komunikacijsko infrastrukturo in storitve ter s tem dejavno vstopa na trg pametnih rešitev za trajnostno kmetijstvo.

Prve pilotske naprave so bile narejene iz plastike, dodaten korak trajnosti pa je prehod na še okoljsko in trajnostno prijaznejše materiale, kot je les. V briških vinogradih najdemo oboje.

Pogled v notranjost lesene pasti Trapview | Foto: Ana Kovač Pogled v notranjost lesene pasti Trapview Foto: Ana Kovač

Ne le za vinograde

Napredne tehnologije, ki jih zdaj uporabljajo v briških vinogradih, je mogoče z malo prilagoditvami prirediti tudi za varovanje sadovnjakov, oljčnih nasadov in drugih kmetijskih površin. "Za vsakega škodljivca je treba uporabiti pripadajoče feromone (snovi, ki posnemajo delovanje hormonov izbrane vrste in vplivajo na njihovo vedenje, predvsem tako, da jih privabljajo), pojasnjuje Jakin. Ko pa so algoritmi za prepoznavanje škodljivcev prilagojeni novi tarči, način poročanja in napovedovanja ostaja nespremenjen.

Sistem pametnega vinogradništva Trapview je sad slovenskega znanja in razvoja, pri čemer sodeluje tudi Telekom Slovenije, ki je tako vstopil v svet pametnega kmetijstva.  | Foto: Ana Kovač Sistem pametnega vinogradništva Trapview je sad slovenskega znanja in razvoja, pri čemer sodeluje tudi Telekom Slovenije, ki je tako vstopil v svet pametnega kmetijstva. Foto: Ana Kovač Izkušnje briških vinogradnikov (in drugih, ki že uporabljajo to rešitev) bodo zagotovo prinesle pomembna in koristna spoznanja, ki bodo lahko prepričale tudi vse druge, ki jim je mar, da za svoje kmetijske površine naredijo največ, ob tem pa čim manj posegajo v naravo in njene vrednote.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin