Sreda, 18. 6. 2025, 12.51
3 ure, 41 minut
Z mobilnim telefonom do večje varnosti in boljše obveščenosti
SI-ALARM: pridobitev Slovenije za reševanje življenj in zdravja #video

Vodja projekta SI-ALARM pri Telekomu Slovenije Marko Stošicki, državni sekretar na ministrstvu za digitalno preobrazbo Miroslav Kranjc, predsednik uprave Telekoma Slovenije Boštjan Košak ter generalni direktor uprave za zaščito in reševanje Leon Behin
Do konca septembra bo zaživel sistem javnega obveščanja in alarmiranja prebivalstva prek javnih mobilnih omrežij SI-ALARM. Dostopen bo vsem uporabnikom, tudi tujim, ki so prijavljeni v omrežje enega izmed slovenskih mobilnih operaterjev na kraju izrednega dodatka, za to pa ni potrebna nobena namestitev ali plačilo.
Sistem SI-ALARM sledi evropskim smernicam za vzpostavljanje večje zaščite ljudi in premoženja v primerih naravnih in drugih nesreč ter omogoča hitro, zanesljivo in ciljno usmerjeno posredovanje nujnih opozorilnih sporočil uporabnikom mobilnih telefonov, ki so na določenem ogroženem območju.
Direktor uprave za zaščito in reševanje Leon Behin
Pri razvoju sistema sodelujejo ministrstvo za digitalno preobrazbo, uprava za zaščito in reševanje, ki bo skrbela za vsebine teh sporočil, ter Telekom Slovenije, ki skrbi za komunikacijski del izvedbe, tudi povezave z drugimi slovenskimi mobilnimi operaterji.
Pogodbena vrednost projekta, katerega finančna realizacija se do tega trenutka še ni začela, je približno 2,1 milijona evrov za vzpostavitev, ki jo opravlja Telekom Slovenije, in malo manj kot 2,4 milijona evrov v prihodnjih petih letih za vse štiri mobilne operaterje, ki bodo ta sistem vzdrževali v svojih omrežjih.
Državni sekretar na ministrstvu za digitalno preobrazbo Miroslav Kranjc in predsednik uprave Telekoma Slovenije Boštjan Košak
Ne napoveduje vremena, temveč rešuje življenja
Obvestilo bo prejel vsak uporabnik, ki bo prijavljen v eno od slovenskih mobilnih omrežij na ogroženem območju. Na upravi za zaščito in reševanje se, tudi na podlagi izkušenj iz drugih držav, zavedajo, da bi prevelika količina teh obvestil ustvarila ravno nasprotne učinke od pričakovanih, zato že zdaj poudarjajo: "SI-ALARM ni in ne bo ne vremenski kanal ne prometno poročilo."
Skladno s smernicami Evropske unije bo vsebina opozoril uvrščena v eno od šestih ravni. Prvo raven predstavlja ogroženost na nacionalni ravni in uporabniki se od prejema obvestil na tej ravni ne bodo mogli odjaviti. Od druge do četrte ravni si sledijo grožnje, nevarnosti in izredni dogodki z različnimi stopnjami, peta raven bo namenjena iskanju pogrešanih oseb, šesta pa javnim preizkusom delovanja.
Naj vas ne preseneti, če se septembra na zaslonu vašega mobilnega telefona prikaže kakšno podobno sporočilo.
Če nevarnost udari, bo mobilni telefon hitrejši
Evropske smernice pri uvajanju tovrstnih sistemov dopuščajo dve izvedbeni tehnologiji, pri čemer ima vsaka svoje prednosti in slabosti. V Sloveniji se niso odločili za SMS-sporočila, temveč za celično oddajanje (Cell Broadcast).
To pomeni, da vsak uporabnik, prijavljen na bazno postajo na ogroženem območju, prejme obvestilo najmanj v slovenščini kot primarnem jeziku in angleščini kot sekundarnem, na območjih, kjer živita italijanska in madžarska skupnost, pa tudi v teh dveh jezikih.
Vprašanja in odgovori
Odgovore na še nekatera vprašanja o uvedbi sistema SI-ALARM pa v naslednjih videoizrezkih podajajo državni sekretar na ministrstvu za digitalno preobrazbo Miroslav Kranjc, generalni direktor uprave za zaščito in reševanje Leon Behin ter vodja projekta SI-ALARM pri Telekomu Slovenije Marko Stošicki.
Kako Telekom Slovenije sodeluje pri vzpostavitvi sistema SI-ALARM? Odgovarja Marko Stošicki.
Kakšna je narava sporočil sistema SI-ALARM? Odgovarja Leon Behin.
O najpomembnejših štirih ravneh opozoril sistema SI-ALARM
V katerih jezikih bodo pošiljali obvestila SI-ALARM? Odgovarja Marko Stošicki.
Kakšna je cena za vzpostavitev sistema SI-ALARM? Odgovarja Miroslav Kranjc.
Ali bodo sistem preizkusili pred začetkom javnega delovanja?