SiolNET. Digisvet Novice
2,44

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Tragedija v Kanadi: tako močno ni po nesreči počilo še nikoli

2,44

termometer

Halifax
Silovita eksplozija, ki je sledila trku dveh ladij, je s tlemi zravnala velik del Halifaxa, največjega mesta kanadske province Nove Škotske. Foto: Wikimedia Commons

Eden najodmevnejših dogodkov za mnoge že tako katastrofalnega leta 2020 je bila apokaliptična eksplozija, ki je 4. avgusta s tlemi zravnala velik del pristanišča v libanonski prestolnici Bejrut. Šlo je za eno najmočnejših nenamerno povzročenih eksplozij vseh časov, ki vleče nekatere vzporednice z dejansko najsilovitejšo. Ta se je na današnji dan pred 103 leti zgodila v kanadskem pristaniškem mestu Halifax.  

Černobil, Pripjat Digisvet Ustrašili so se, da je v Evropi razneslo atomsko bombo. Bili so kar blizu.

Začelo se je z na prvi pogled nedolžno ladijsko nesrečo

Kanadski mesti Halifax in Darthmouth, nahajata se v kanadski provinci Nova Škotska, ležita na nasprotnih bregovih morske ožine, ki jo lokalni prebivalci poznajo po vzdevku Narrows. Ožina zaliv Bedford, v katerem je tudi zgornji del pristanišča v Halifaxu, povezuje z Atlantskim oceanom.

6. decembra 1917 sta v ožini Narrows zaradi neupoštevanja pravil plovbe ene od posadk trčili ladji.

Povzročiteljica nesreče je bila norveška ladja SS Imo, ki je zapuščala Kanado, napotena pa je bila v Belgijo s postankom v New Yorku, kjer bi prevzela zaloge življenjskih potrebščin za Belgijce, ki so močno čutili posledice divjanja 1. svetovne vojne v Evropi.

Ladja SS Imo po eksploziji v Halifaxu. Na boku je imela napis Belgian Relief, s čimer je morebitnim agresorjem - nenazadnje je plula v času prve svetovne vojne - sporočala, da gre za humanitarno plovilo. Ladja SS Imo po eksploziji v Halifaxu. Na boku je imela napis Belgian Relief, s čimer je morebitnim agresorjem - nenazadnje je plula v času prve svetovne vojne - sporočala, da gre za humanitarno plovilo. Foto: Wikimedia Commons

Ladja SS Imo se je ob 8.45 zaletela v francosko tovorno ladjo SS Mont-Blanc, ki je šele prihajala v pristanišče v Halifaxu.

SS Mont-Blanc leta 1899. SS Mont-Blanc leta 1899. Foto: Wikimedia Commons

SS Mont-Blanc, ki je pravilno plula po svoji strani ožine, se je trku s SS Imo, ki mu je prekrižala pot, poskusila izogniti, a neuspešno. Nespreten manever SS Imo v zadnjem trenutku je za nameček še povzročil, da se je norveška ladja zaletela naravnost v bok francoske.

Približna lokacija, kjer je nasedla SS Mont-Blanc. Približna lokacija, kjer je nasedla SS Mont-Blanc. Foto: Matic Tomšič / Google Zemljevidi

Trk ni bil silovit, saj sta ladji pluli razmeroma počasi. Marsikateremu opazovalcu na drugih ladjah v ožini in na obali zato ni bilo jasno, zakaj neki so se mornarji SS Mont-Blanc panično vkrcali v rešilne čolne in veslali stran od ladje, ki jo je po trku z norveškim plovilom počasi začelo odnašati proti obali, dokler ni nasedla blizu pomola št. šest na obali Halifaxa, kjer je danes ladjedelnica Irving.

Iz SS Mont-Blanc so takrat že švigali ognjeni zublji, ki so na ulice in na okna hiš privabili številne očividce. Ti niso slišali obupanih krikov mornarjev francoske ladje, ki so veslajoč stran ljudi poskušali opozoriti, da se lahko zgodi najhujše.

SS Richard Montgomery Digisvet Speča grožnja ob britanski obali, ki se je nihče ne upa prebuditi

Le redki so vedeli, kaj je tistega dne prevažal SS Mont-Blanc

Zakaj so mornarji vpili? Ker je bila ladja SS Mont-Blanc do vrha naložena z eksplozivom. V pristanišče v Halifaxu je na njenem krovu prihajalo okrog 2.300 ton pikrinske kisline, 200 ton eksploziva TNT, več sodov benzena in še okrog deset ton nitroceluloze.

Pristaniški del Halifaxa, ki je bil 6. decembra 1917 skoraj povsem uničen. Pristaniški del Halifaxa, ki je bil 6. decembra 1917 skoraj povsem uničen. Foto: Wikimedia Commons

Ko je ladja SS Imo trčila v SS Mont-Blanc, se je pod palubo prevrnilo in razlilo nekaj sodov benzena, obenem pa je udarec vznemiril zrna izredno nestabilne in zelo eksplozivne suhe pikrinske kisline, ki so bila raztresena po krovu ladje. Zaradi njih so se vneli hlapi benzena, usoda ladje pa je bila takrat zapečatena, zato so jo mornarji tudi takoj zapustili.

SS Mont-Blanc je eksplodirala devetnajst minut po trku oziroma ob 9.04 po lokalnem času.

Oblak dima, ki se je v minutah po eksploziji ladje SS Mont-Blanc dvignil skoraj štiri kilometre visoko. Oblak dima, ki se je v minutah po eksploziji ladje SS Mont-Blanc dvignil skoraj štiri kilometre visoko. Foto: Wikimedia Commons

Udarni val, ki je potoval tudi 23-krat hitreje od zvoka, in ekstremna temperatura sta v trenutku ubila več kot 1.600 ljudi, med katerimi so bili opazovalci požara na kopnem in na drugih plovilih ter ljudje v svojih stanovanjih in na delu v bližnji gospodarski coni Halifaxa.

Eksplozija je bila tako silovita, da je bilo za krajši čas mogoče videti dno pristanišča, saj se je voda umaknila udarnemu valu. Ko je pljusknila nazaj skupaj, je nastal cunami, ki je dosegel višino skoraj 20 metrov, in ladjo SS Imo odplaknil na obalo Darthmoutha na drugi strani morske ožine.

Takšen je bil Halifax po eksploziji ladje SS Mont-Blanc. Prizori opustošenja so močno spominjali na tiste, ki so jih na Japonskem skoraj trideset let pozneje posneli po eksplozijah ameriških atomskih bomb. Takšen je bil Halifax po eksploziji ladje SS Mont-Blanc. Prizori opustošenja so močno spominjali na tiste, ki so jih na Japonskem skoraj trideset let pozneje posneli po eksplozijah ameriških atomskih bomb. Foto: Wikimedia Commons

V eksploziji so bila uničena tako rekoč vsa poslopja v skoraj kilometrskem krogu, med drugim večji del Halifaxovega pristanišča in tam prisotne težke industrije.

Eksplozija je medtem tako rekoč uparila večji del ladje SS Mont-Blanc, njeni deli pa so deževali po Halifaxu in okoliških mestih.

Poltonski drog sidra z ladje SS Mont-Blanc so našli skoraj štiri kilometre stran od kraja eksplozije, tam danes stoji spomenik. Poltonski drog sidra z ladje SS Mont-Blanc so našli skoraj štiri kilometre stran od kraja eksplozije, tam danes stoji spomenik. Foto: Wikimedia Commons

"Ljudje so mrtvi viseli skozi okna, nekateri brez glav"

Ko so kanadske oblasti po preiskavi nesreče potegnile črto, so bile številke brutalne: umrlo je skoraj dva tisoč ljudi (nekateri viri navajajo številko 1.782, drugi 1.936), ranjenih pa je bilo več kot devet tisoč. Zadnje truplo umrlega zaradi eksplozije so našli šele dve leti po tragičnem dogodku.

"To je bil grozen prizor. Ljudje so mrtvi viseli skozi okna, nekateri niso imeli glav. Nekatere je vrglo na telegrafske žice," je posledice eksplozije kasneje opisal eden od gasilcev v Halifaxu.

Eksplozijo so sicer preživeli vsi člani posadke ladje SS Mont-Blanc razen enega, po drugi strani pa jo je preživel samo en član posadke ladje SS Imo. 

Žrtvoval se je, da je rešil življenja

Vince Coleman Vince Coleman Foto: Wikimedia Commons
Eden od junakov tragedije v Halifaxu je 6. decembra 1917 postal železniški dispečer Vince Coleman, ki je delal na železniški postaji v neposredni bližini lokacije, kjer je eksplodiralo.

Coleman je bil eden redkih prebivalcev Halifaxa, ki so vedeli, kakšen tovor prevaža SS Mont-Blanc. Po tem, ko je goreča francoska ladja nasedla ob pomolu št. šest, je začel vlakom, ki so prihajali v Halifax, po telegrafu pošiljati sporočila, naj se ustavijo. Najverjetneje je rešil nekaj sto življenj, saj bi moral ob 8.55, torej devet minut pred eksplozijo, na železniško postajo prispeti hitri vlak s 300 potniki. 

Coleman je sporočila pošiljal vse do eksplozije, v kateri je izgubil življenje. Danes se po njem imenuje eden od trajektov, ki plujejo iz Halifaxa. 

To je domnevno ena najpozneje odkritih fotografij dogajanja v Halifaxu na usodni 6. december 1917. Nastala naj bi le 30 sekund po kolosalni eksploziji, posneli pa so jo z raziskovalne ladje CSS Acadia. To je domnevno ena najpozneje odkritih fotografij dogajanja v Halifaxu na usodni 6. december 1917. Nastala naj bi le 30 sekund po kolosalni eksploziji, posneli pa so jo z raziskovalne ladje CSS Acadia. Foto: Arhiv okrožij Bellevue in Hastings, Ontario

MS Estonia Digisvet Preobrat po strašanski tragediji na severu Evrope

Eksplozija v Halifaxu še danes velja za najsilovitejšo nenamerno eksplozijo, ki jo je povzročil človek. Po ocenah strokovnjakov je jakost eksplozije, izražena z najpogosteje uporabljeno primerjavo, dosegla ekvivalent 2,9 kilotone eksploziva TNT.

Deček, prva v vojnem spopadu uporabljena atomska bomba, ki so jo ZDA 6. avgusta 1945 odvrgle na japonsko mesto Hirošima, je eksplodiral zgolj približno petkrat močneje.

Jakost letošnje eksplozije v pristanišču libanonske prestolnice Bejrut naj bi medtem ustrezala 0,8 kilotone eksploziva TNT. Jakost letošnje eksplozije v pristanišču libanonske prestolnice Bejrut naj bi medtem ustrezala 0,8 kilotone eksploziva TNT. Foto: Twitter - Voranc

Orkan stekla

Eno od poimenovanj za eksplozijo v Halifaxu je bilo med drugim orkan stekla. Navezuje se na številne poškodbe oči, ki so jih takoj po eksploziji utrpeli prebivalci Halifaxa.

Mnogi so gorečo ladjo SS Mont-Blanc tik pred eksplozijo namreč opazovali s svojih oken, ki jih je udarni val nato raztreščil na koščke, ti pa so končali v njihovi koži in očeh. Skoraj šest tisoč od približno devet tisoč ljudi, ki so zaradi eksplozije potrebovali zdravniško pomoč, je imelo poškodovane oči. Vsaj 41 jih je tudi trajno oslepelo.

To je ena od vzporednic, ki jih eksplozija v Halifaxu vleče z letošnjo katastrofo v Bejrutu. 4. avgusta je v skladišču amonijevega nitrata začelo močno goreti, ogenj pa je pritegnil številne opazovalce, mnogi so potek požara spremljali z oken svojih stanovanj.

Posledice eksplozije, ki je sledila, so bile podobne kot pred 103 leti. Med skoraj osem tisoč ranjenimi je bilo približno 400 oseb s poškodbami oči, najmanj petnajst pa jih je izgubilo vid na eno od očes.

Tako iz eksplozije v Halifaxu kot eksplozije v Bejrutu izhaja tudi pomemben nauk: opazovanje industrijskih požarov oziroma požarov v pristaniščih, pa četudi se zdi, da z varne razdalje, najverjetneje nikoli ni dobra ideja.

Preberite tudi:

Vis, razbitina Digisvet Hrvati trdijo, da takšne razbitine, kot je pri otoku Vis, ni nikjer drugje na svetu Exxon Valdez Digisvet Zloglasna ladja, ki je povzročila veliko črno katastrofo, je plula tudi v Trst Tupoljev Tu-144 Digisvet Vsak, ki je potoval s tem letalom, je lahko hvaležen, da je ostal živ

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 3
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin