SiolNET. Digisvet Novice
0,55

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Jesenska referendumska nedelja v Švici

Švicarji podprli večji nadzor nad zasebnimi komunikacijami

0,55

termometer

Švica, referendum
Foto: Thinkstock

Volivci so na včerajšnjem referendumu z veliko večino podprli zakonske spremembe, ki oblastem dajejo večja pooblastila pri zasledovanju in nadzoru osumljencev z najvišjo stopnjo tveganja.

Nov zakon, ki bo začel veljati predvidoma v drugi polovici prihodnjega leta, bo oblastem omogočil prisluškovanje telefonskim pogovorom in elektronskim komunikacijam ter namestitev in uporabo prikritih kamer in druge prisluškovalne opreme. Za to bodo pred začetkom izvajanja potrebovale sodni nalog ter dovoljenje obrambnega ministrstva in vlade.

Izenačevanje s preostalimi ali udarec varnosti osebnih in drugih podatkov?

Podporniki zdaj že sprejete pobude zatrjujejo, da se bo s tem Švica le približala preostalim državam, ki te ukrepe že izvajajo v skladu s svojimi zakoni, in obenem zmanjšala svojo odvisnost od tujih obveščevalcev. Nasprotniki se bojijo, da bo to hud udarec tako za državljansko svobodo kot tudi za švicarsko nevtralnost, saj bi to lahko okrepilo sodelovanje s tujimi obveščevalnimi agencijami.

Udeležba na tokratnem švicarskem referendumu je bila 43-odstotna, veliko manjša kot na primer takrat, ko se je odločalo o politiki priseljevanja. Udeležba na tokratnem švicarskem referendumu je bila 43-odstotna, veliko manjša kot na primer takrat, ko se je odločalo o politiki priseljevanja. Foto: Reuters

Prav tako se bojijo, da bi Švica, ki velja za varen pristan za shranjevanje (računalniških) podatkov in s tem dobro služi, zdaj lahko ostalo brez te konkurenčne prednosti.

Pobudo sta potrdili skoraj dve tretjini vseh volivcev, ki so se udeležili referenduma, zmagala pa je v prav vsakem od švicarskih kantonov. Udeležba je bila 43-odstotna, veliko manjša kot na primer takrat, ko se je odločalo o politiki priseljevanja.

Množična zasledovanja v 80. letih pripeljala do restriktivne zakonodaje

Švica je svoje zakone o varovanju zasebnosti zaostrila na koncu 80. let prejšnjega stoletja, ko so razkrili, da takratna švicarska vlada spremlja okrog 900 tisoč svojih državljanov, predvsem njihove politične in sindikalne dejavnosti.

Zaradi posledično zaostrenih zakonov o varovanju zasebnosti je v Švici celo omejen obseg Googlove storitve Ulični pogled (Google Street View), prisluškovanje telefonskim pogovorom pa ni dovoljeno ne glede na okoliščine.

"V ZDA in drugih velikih silah te možnosti presegajo zaželene okvire osebne svobode in varnosti, ki bi jih pričakovali naši državljani," je prepričan švicarski obrambni minister Guy Parmelin, eden od najmočnejših zagovornikov novega zakona. Za tega obljubljajo, da ga bodo izvajali zelo zmerno. "V ZDA in drugih velikih silah te možnosti presegajo zaželene okvire osebne svobode in varnosti, ki bi jih pričakovali naši državljani," je prepričan švicarski obrambni minister Guy Parmelin, eden od najmočnejših zagovornikov novega zakona. Za tega obljubljajo, da ga bodo izvajali zelo zmerno. Foto: Reuters

Toda Švicarjem je – predvsem zaradi nedavnih dogodkov v sosednji Franciji in bližnji Belgiji – bolj kot varovanje zasebnosti pomembno varovanje javne in osebne varnosti, kar pojasnjuje izid včerajšnjega referenduma. Pomisleki, da zgolj večanje nadzora samo po sebi še ne jamči večje varnosti, niso prepričali volivcev, pri katerih je bil strah pred napadi očitno odločilnega pomena.

"Ne bo množičnega zbiranja podatkov!"

Švicarske oblasti bodo, kot napovedujejo, nova pooblastila uporabljale zelo zmerno, mogoče deset- ali dvanajstkrat na leto, pa še to le za nadzor potencialno najnevarnejših osumljencev. Prepričani so, da tudi s pridobitvijo novih pooblastil Švica še vedno ne bo imela enakih vohunskih možnosti, kot jih imajo drugje, in vztrajajo, da ne bo množičnih zbiranj podatkov kot v nekaterih drugih državah.

"V ZDA in drugih velikih silah te možnosti presegajo zaželene okvire osebne svobode in varnosti, ki bi jih pričakovali naši državljani," je prepričan švicarski obrambni minister Guy Parmelin.

Zakon je bil sprejet lani, a so ga nasprotniki poslali na referendum

Veljavna švicarska zakonodaja oblastem pri obravnavi domačih groženj omogoča le uporabo javno dostopnih informacij in namigov tujih obveščevalnih agencij.

Nov zakon, ki je po mnenju oblasti nujen za varovanje države pred terorizmom, računalniškimi napadi in vohunjenjem, je bil sprejet že lani, a so njegovi nasprotniki zbrali dovolj podpisov za referendum, na katerem so ga volivci včeraj prepričljivo potrdili.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 1
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin