Ponedeljek, 3. 4. 2023, 17.35
1 leto
Slovenske oblasti so v 685 primerih uporabile poseben prijem #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,42
5
Slovenske oblasti so med letoma 2013 in 2021 na ameriške tehnološke velikane Google, Meta (Facebook), Apple in Microsoft naslovile 685 zahtev za razkritje podatkov o lastnikih več kot tisoč uporabniških računov, ki so bili aktivni na območju Slovenije, našteta podjetja pa so jim ugodila v slabih dveh tretjinah primerov. Gre za način pridobivanja podatkov, ki ga preiskovalni organi tako v Sloveniji kot drugod po svetu uporabljajo vse pogosteje.
Državni organi zahteve za dostop oziroma razkritje podatkov o uporabniških računih, njihovih lastnikih in vsebini na tehnološke velikane največkrat naslovijo zaradi preiskave potencialnih kaznivih dejanj, občasno pa tudi zaradi reševanja administrativnih, diplomatskih ali civilnih sodnih sporov.
Podjetja Google, Meta oziroma Facebook, Apple in Microsoft so med letoma 2013 in 2021 prejela zahteve za razkritje podatkov o uporabniških računih iz 177 držav sveta. Analizirali so jih v nizozemskem podjetju Surfshark, ki ponuja storitve s področja (osebne) informacijske varnosti, in v prvi vrsti ugotovili, da so zahteve po uporabniških podatkih orodje, ki ga organi pregona uporabljajo vedno pogosteje.
Največ zahtev za razkritje podatkov o uporabniških računih iz Slovenije sta prejela Google in Meta, ki upravlja družbeno omrežje Facebook.
Slovenske oblasti so pod drobnogled vzele 1.109 uporabnikov
To velja tudi za Slovenijo. V obdobju, ki je bilo zajeto v raziskavi Surfsharka, so slovenske oblasti na štiri ameriške tehnološke velikane naslovile 685 zahtev za razkritje podatkov o skupno 1.109 uporabniških računih Google, Facebook, Apple in Microsoft. Izpolnjenih je bilo 410 oziroma 59,9 odstotka zahtev. Najbolj so slovenske oblasti sicer zanimali imetniki uporabniških računov Google in Facebook.
Število zahtev za podatke o uporabnikih, ki so jih od slovenskih oblasti med letoma 2013 in 2021 prejeli tehnološki velikani v ZDA, je naraščalo vsako leto, izreden skok pa doživelo leta 2021, ko je bilo tovrstnih povpraševanj za kar 37 odstotkov več kot leto prej.
Da gre za naraščajoč trend, razkriva tudi evidenca zahtev za dostop do podatkov o uporabnikih, ki jo vodi Google (vir za Slovenijo). V drugi polovici leta 2013 so tako prejeli natanko eno zahtevo, v drugi polovici leta 2020 pa že 34.
Kaj točno tehnološki velikani pošljejo organom pregona, če ugodijo zahtevi za razkritje podatkov?
Apple, Google, Meta in Microsoft lahko ob ugoditvi zahteve za dostop do podatkov o uporabniškem računu oblastem razkrijejo – v celoti ali delno – vsebino uporabniškega računa, vključno z zasebnimi sporočili, e-pošto, shranjenimi dokumenti, fotografijami, videoposnetki, zgodovino iskanja in druge vsebinske elemente, pa tudi osebne in tehnične podatke, kot so ime in priimek lastnika računa (če sta bila podana), domači naslovi, naslovi IP, s katerih je lastnik dostopal do uporabniškega računa, tudi zgodovino lokacij.
Apple bo ob pozitivnem odgovoru na zahtevo za dostop do uporabniškega računa medtem delil tudi tako rekoč vse podatke o uporabi mobilne naprave (iPhone ali iPad), povezane z uporabniškim računom, in njeno vsebino.
Kako se Slovenija primerja z drugimi državami?
Surfshark je Slovenijo glede na število uporabniških računov, za katere je bila podana zahteva za vpogled, na sto tisoč prebivalcev (52,34) uvrstil na 38. mesto med vsemi državami sveta. Slovenija je v družbi bližnje okolice, saj je glede na ta kriterij tik pred Hrvaško in takoj za Srbijo.
Zahtevam za dostop do podatkov o uporabniških računih je v devetih letih, ki jih je zajela analiza Surfsharka, največkrat ugodil Apple, in sicer v 81,6 odstotka primerov, najmanjkrat pa Microsoft (v le 68,2 odstotka primerov).
V Evropi z zahtevami za 648 uporabniških računov na sto tisoč prebivalcev močno vodi Nemčija, ki je tudi na 2. mestu globalne lestvice. V prvi deseterici so še pet drugih evropskih držav (Velika Britanija, Francija, Irska, Portugalska, Belgija), Singapur, Avstralija in Tajvan.
Prvo mesto po podatkih Surfsharka z naskokom zasedajo Združene države Amerike, kjer so oblasti na Google, Meto, Microsoft in Apple med letoma 2013 in 2021 naslovile skoraj 2,5 milijona zahtev za razkritje podatkov o uporabnikih oziroma več kot tretjino vseh, ki jih je naštel Surfshark.
Kaj pa Kitajska, Rusija?
Velesili Kitajska in Rusija sta na seznamu, ki ga je sestavil Surfshark, šele na 64. in 65. oziroma mestu. Obe državi sta v devetih letih, ki jih zajema raziskava, od ameriških tehnoloških velikanov zahtevali podatke o zgolj okrog sedmih uporabniških računih na sto tisoč prebivalcev.
Poglavitna razloga za to sta dva. Prvi je ta, da je vloga Googla, Mete, Appla in Microsofta, kar zadeva njihove spletne platforme, na Kitajskem in v Rusiji bistveno manjša kot v ZDA. Prebivalci obeh držav namreč množično uporabljajo doma razvite storitve, kot je ekosistem WeChat na Kitajskem, ki ima mesečno več kot milijardo aktivnih uporabnikov, in pa VK ali Odnoklassniki v Rusiji.
Kitajski internet velja za izredno nadzorovano, cenzurirano in pa predvsem do tujih spletnih storitev in platform negostoljubno okolje. Google, na primer, je Kitajski tako rekoč dokončni adijo rekel že leta 2010.
Drugi razlog, ki je sicer prepleten s prvim, je dejstvo, da v obeh državah vladata avtokratska režima, kar pomeni, da prave potrebe po pošiljanju tovrstnih zahtev v marsikaterem primeru ni – preiskovalni organi lahko podatke pogosto preprosto vzamejo.
Na Kitajskem ima oblast skoraj popoln nadzor nad celotnim internetnim prometom, v Rusiji pa najbolj obiskani družbeni omrežji, že omenjena VK in Odnoklassniki, ter najbolj priljubljeni e-poštni predal (Mail.ru) prek večinskega lastništva obvladuje Gazprom, podjetje, ki je neločljivo povezano s Kremljem.
5