Slika, ki bega na tisoče ljudi: kaj neki se dogaja?

Zgornja animacija, ki je sicer nastala že pred nekaj meseci, je v začetku decembra znova dobila pozornost svetovnega spleta, ko jo je na družbenem omrežju Twitter delila znanstvenica Lisa DeBruine in svoje sledilce vprašala: "Ali morda kdo ve, zakaj lahko nekateri slišijo tole sličico?" 

Does anyone in visual perception know why you can hear this gif? pic.twitter.com/mcT22Lzfkp

— 𝙻𝚒𝚜𝚊 𝙳𝚎𝙱𝚛𝚞𝚒𝚗𝚎 🏳️‍🌈 (@lisadebruine) December 2, 2017

DeBruineva je objavi pripela tudi anketo, ki jo je izpolnilo več kot 300 tisoč ljudi, kar 67 odstotkov pa jih je potrdilo, da med gledanjem zgornje sličice slišijo topotajoč zvok. 

Daljnovodni steber, ki preskakuje kolebnico, sicer ne oddaja nobenega zvoka, a znanost je že večkrat potrdila, da lahko na človeško zaznavanje zvoka vplivajo tudi drugi čuti, v prvi vrsti vid. 

Včasih lahko nekaj slišimo, ker pričakujemo, da bi nekaj morali slišati

V tej znanstveni raziskavi, ki je bila objavljena marca letos, je 22 odstotkov sodelujočih prostovoljcev potrdilo, da so slišali, kar so v resnici samo videli. Prikazovali so jim različno intenzivno bliskanje svetlobe, tisti, ki so ga domnevno lahko slišali, pa so svoje doživljanje bliskov svetlobe opisali kot zelo nežne, komaj zaznavne zvoke. 

Foto: Thinkstock
Več znanstvenih študij, na primer tale, opisuje tudi lastnost človeških možganov, da sliko, ki jo vidijo, prenehajo obravnavati objektivno, saj jih stimulira bolj, kot to od nje pričakujejo. Pri daljnovodnih stebrih, ki se igrajo s kolebnico, je prisoten tudi učinek tresoče se kamere, ki poskuša gledalca dodatno prepričati, da se tla res tresejo. Možgani zato ustvarijo svojo različico dogajanja in jo porazdelijo med posamezne čute, ki bi se, tako so prepričani, morali aktivirati - v konkretnem primeru sluh. 

Zanimivost: uvodna animacija ni edina gibajoča se sličica, za katero so uporabniki spleta trdili, da jo je mogoče slišati. Podoben primer je tudi spodnje udarjanje ob mizo in ploskanje v ritmu znane pesmi britanske skupine Queen We Will Rock You:

Nekateri uporabniki spleta so sicer izpostavili, da marsikdo zgornje gibajoče se sličice lahko morda sliši zato, ker so jim drugi uporabniki s svojimi objavami povedali, da jih 'morajo' slišati. 

Veste, kaj bi morali slišati, a si ne morete pomagati, da ne bi slišali nečesa drugega

Eden najbolj znanih primerov, kako lahko drugi čuti, še posebej vid, vplivajo na naše zaznavanje zvoka, je tudi tako imenovani McGurkov učinek. Gre za neke vrste optično prevaro, pri kateri posnetek določenega zvoka združimo z videoposnetkom izgovarjave drugega zvoka. Opazovalec bo nato slišal ali drug zvok ali pa nekaj čisto tretjega.

Preveč zapleteno? Poglejmo praktičen primer: na spodnjem videoposnetku (začne se pri 0:31) moški ves čas izgovarja "baa, baa, baa". Videoposnetek izgovorjave se vmes spremeni - gledalec bo nenadoma slišal "faa, faa, faa", čeprav je zvok ostal enak kot prej. Če zapremo oči, bomo znova zaslišali "baa, baa, baa". 

Zapisali smo, da je McGurkov učinek neke vrste optična prevara, kar je sicer le napol res. Pri večini pravih optičnih prevar bo opazovalec, ko bo enkrat razvozlal njeno skrivnost, točno vedel, v kaj gleda oziroma mora gledati. Pri McGurkovem učinku pa napačen zvok še vedno slišijo tudi znanstveniki, ki se s preučevanjem tega področja ukvarjajo že desetletja (vir). 

Še en primer McGurkovega učinka - večina gledalcev bo ob gledanju videposnetka slišala "ga ga" ali "da da", če pa zapremo oči, pa bomo v resnici slišali "ba ba":