Četrtek, 6. 12. 2018, 18.37
5 let, 4 mesece
Po razkritju slovenske policije: zakaj takšnih slik raje ne objavljajte
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,73
2
Trije primeri fotografij, ki lahko morebitnemu plenilcu o potencialni žrtvi povedo več, kot bi si mislili, oziroma jih lahko brez vednosti staršev doda v svojo osebno zbirko.
Ljubljanski kriminalisti so danes z javnostjo delili rezultate preiskave spolnih zlorab otrok v Sloveniji prek spleta ter razkrili, da so na tem področju v zadnjih dveh letih obravnavali 80 kaznivih dejanj in identificirali 30 mladoletnih žrtev zlorabe. Kaj lahko slovenski starši naredijo, da bi svojega otroka čim bolj zaščitili pred tako imenovanimi spletnimi plenilci, in kakšnih stvari naj sami ne objavljajo na spletu?
Če na Facebooku ali kje drugje na spletu objavljate fotografije svojega otroka, se poskusite izogniti določenim vrstam oziroma jih ne objavljajte javno
Spletni plenilci so pogosto mojstri družbenega inženiringa in pridobivanja ključnih podatkov, ki jih potrebujejo za manipulacijo potencialnih žrtev, iz na videz nepomembnih vsebin. Fotografija, ki jo na Facebook javno objavijo otrokovi starši, lahko plenilcu pove več, kot bi želeli:
Fotografija otroka na treningu nogometa ali v glasbeni šoli lahko plenilcu ne izda le, kje se otrok pogosto zadržuje, temveč mu razkrije tudi otrokovo interesno dejavnost, kar pomeni, da ga bo ob morebitni navezavi stika prek spleta morda lažje zapletel v pogovor.
Iz takšne fotografije lahko morebitni plenilec pridobi ogromno informacij - izve lahko, s katerimi otroki se druži njegova potencialna žrtev, na podlagi videza okoliških stavb lahko določi, kje se nahaja igrišče za trening, opazuje lahko športno opremo in ob navezavi stika prek spleta z mladostnikom razpravlja o najljubših znamkah športnih copat.
- Starši, ki na Facebooku objavijo sliko otrokovega spričevala, želijo s prijatelji deliti njegove odlične ocene. S plenilcem bodo medtem morda nevede delili otrokov rojstni datum, ime šole, ki jo obiskuje, njegov domači naslov. To so podatki, ki jih je mogoče zlorabiti tudi za vdor v otrokov spletni uporabniški račun, če kot del gesla uporablja letnico rojstva, na primer.
Potencialnega tveganja ne prestavlja samo spričevalo, temveč tudi drugi dokumenti, kot sta potni list ali osebna izkaznica.
- Nekateri uporabniki imajo na svoji napravi za fotografiranje vklopljeno lokacijsko označevanje fotografij, s čimer vsem povedo, kje je fotografija nastala. Nekateri lokacijo nastanka fotografije medtem kar sami dodajo vsaki objavi na Facebooku. Morebitni plenilec lahko s tem izve, kje se otrok v danem trenutku nahaja.
- Slovenski kriminalisti so med preiskavo odkrili ogromno fotografij pomanjkljivo oblečenih otrok, ki so jih storilci pridobili na družbenih omrežjih.
Fotografija dečka ali deklice v kopalkah bo spletnemu plenilcu, ki mu ni mar za spolno nedotakljivost otrok, všeč iz čisto drugega razloga kot staršem, ki so jo objavili na Facebooku.
Omejitve starosti na spletu ne obstajajo samo za okras
Na Facebooku lahko uporabnika, za katerega verjamete, da je star manj kot 13 let, prijavite (kliknite na fotografijo) in njegov profil bo Facebook vzel pod drobnogled. Če uporabnik ne bo mogel dokazati, da je starejši kot 13 let, bo njegov račun ukinjen.
Družbena omrežja, kot so Facebook, Instagram, Snapchat, Musica.ly, pa tudi spletišči Google in YouTube, pri registraciji uporabniškega računa zahtevajo, da je uporabnik star najmanj 13 let.
S to starostno omejitvijo se v prvi vrsti sicer zaščitijo podjetja, ki upravljajo družbena omrežja, saj jim zakoni v številnih državah prepovedujejo, da bi zbirali podatke o uporabnikih, ki so mlajši od 13 let.
Čeprav lahko otroci to starostno omejitev ob registraciji uporabniškega računa preprosto zaobidejo, saj samo izberejo drugo letnico rojstva, za omejitev obstaja še en razlog. Več raziskav je namreč že potrdilo, da mladostniki po dopolnjenem 13. letu začnejo izkazovati več kritičnega mišljenja in previdnosti ter manj impulzivnosti.
Otroku čim prej pokažimo, kako naj preveri, ali je vrstnik, ki mu piše sporočila, resnična oseba
Plenilci prvi stik z mladoletnimi žrtvami pogosto navežejo prek iger, ki jih je mogoče igrati prek spleta.
Plenilci, ki želijo od otrok prek spleta izvabiti nazorne fotografije ali videoposnetke, se z uporabno lažnih profilov na družbenih omrežjih pogosto izdajajo za njihove vrstnice in vrstnike, v resnici pa so odrasle osebe.
Čeprav otrok po priporočilih policije ne bi smel takoj zaupati nobeni osebi, ki je ne pozna in ki mu je na spletu nenadoma začela pošiljati prošnje za prijateljstvo in sporočila, bo sam težko presodil, ali gre za prevaranta ali pa nekoga, ki se z njim resnično želi pogovarjati.
To lahko med drugim preveri tako, da sliko, ki jo na spletu uporablja neznanec, preveri z Googlovim orodjem za iskanje po fotografijah. Plenilci namreč pogosto uporabijo fotografijo privlačne osebe s spleta, ki jo lahko najdemo tudi na drugih spletnih mestih.
Čedno dekle, ki se izdaja za otrokovo "prijateljico", je v resnici model, katerega fotografijo je plenilec našel na spletu.
Otrok naj nima računalnika v svoji sobi, temveč naj bo v skupnem prostoru
Razlog za to je, da otrok morebitnega dopisovanja z neznancem, če zanj še ni povedal staršem, ne more skriti za štiri stene. Starši lahko ob vsakem obhodu stanovanjskih prostorov "poškilijo" na računalniški zaslon in preverijo, ali se tam dogaja kaj, kar se ne bi smelo. Enako pravilo lahko velja tudi za pametni telefon, če ga otrok že ima.
Slovenska policija: bodite pozorni na spremembe v vedenju otrok, pogovarjajte se z njimi
"Če svojih otrok ne poznate, potem ne morete opaziti sprememb v njihovem vedenju, ko se jim na spletu nekaj zgodi, zato se z njimi čim več pogovarjajte," svetujejo pri slovenski policiji.
Na računalnikih in pametnih telefonih je mogoče nastaviti mehanizme in filtre za starševski nadzor, a ti so večinoma namenjeni le omejevanju dostopa do določenih spletnih vsebin in aplikacij. Ker otroku starši pogosto ne morejo v nedogled onemogočati uporabe družbenih omrežij in drugih delov spleta, kjer lahko naleti na potencialne plenilce, je pomembno, da upoštevamo tudi druge vidike zaščite pred zlorabami, ki lahko prizadevanja spletnih plenilcev v večini primerov zatrejo v kali.
Starše pozivajo, da se o temi (spolnih) zlorab prek spleta pogovorijo s svojimi otroki. "Vprašajte jih, kaj bi storili, če bi jih nekdo na spletu nagovarjal, naj se slečejo. Kaj bi naredili, če bi jih neznana oseba povabila ven? Bodite pozorni na njihov odziv. Otroci eksperimentirajo, vedno so in vedno bodo, vedeti pa morajo, kje so meje," opozarjajo pri policiji.
Nujno je tudi, da starši otrokom povedo, da jim na spletu nikoli ni treba početi ničesar, kar jim ne bi bilo všeč, če bi to od njih nekdo zahteval. V takšnem primeru se morajo takoj umakniti in stisko ter situacijo deliti s starši, ki morajo ustrezno ukrepati in po potrebi tudi obvestiti oblasti, še poudarjajo pri policiji.
Starše policija tudi opozarja, naj sami z objavami, s katerimi na spletu samo zato, da bi dobili čim več všečkov, razkrijejo preveč osebnih podatkov, otrokom ne postavljajo slabega zgleda.
Preberite tudi:
2