Slovenija zna
Nedelja, 5. 4. 2020, 4.05
4 leta
Nesluteni slovenski junaki epidemije: ustavil jih ni niti ogromen napad
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,32
1
Zaposleni v zavodu Arnes. Fotografija je iz leta 2017.
S 16. marcem so se v Sloveniji zaradi nekaj dni prej razglašene epidemije koronavirusa začeli bistveno drugačni delovni in šolski tedni. Delo in pouk sta se v veliki meri preselila na internet, katerega obremenjenost je dosegla in močno presegla do tedaj za Slovenijo rekordne vrednosti. Precej zaslug za to, da se hrbtenica slovenskega interneta v teh izrednih časih ni sesedla, temveč vse deluje bolj ali manj nemoteno, ima zavod Akademska in raziskovalna mreža Slovenije oziroma krajše Arnes.
Dobesedno čez noč so imeli stokrat toliko uporabnikov kot prej, delali so po 15 ur na dan
V ponedeljek, 16. marca, so se zaposleni v Arnesu znašli pod izredno velikim pritiskom. Število uporabnikov storitev v Arnesovem računalniškem oblaku, v prvi vrsti Arnesove Učilnice, se je od petka, 12. marca, ko je bilo napovedano zaprtje šol, do ponedeljka, ko je približno 300 tisoč slovenskih učencev in dijakov začelo pouk od doma, povečalo tudi za stokrat.
Pri Arnesu so že v petek vedeli, da njihove kapacitete ne bodo prenesle pričakovanega navala novih uporabnikov, zato so že takrat začeli preventivno nadgrajevati opremo z novimi strežniki. Nekaj izredno zmogljivih, ki so sicer namenjeni uporabi v superračunalniku, je Arnesu takoj posodil Institut Jožef Stefan.
Za zagotovitev stabilne storitve so brez prekinitev delali do srede, pri čemer so bili nekateri Arnesovi inženirji v službi tudi po 15 ur hkrati oziroma "tako dolgo, dokler niso zmogli več", so sporočili iz Arnesa.
Javni zavod Arnes opravlja več funkcij: upravlja omrežje in storitve za izobraževalno, raziskovalno in kulturno sfero v Sloveniji, poleg tega pa upravlja tudi pomemben del nacionalne digitalne infrastrukture. Skrbi za upravljanje vozlišča SIX (Slovenian Internet eXchange), prek katerega teče promet med slovenskimi ponudniki, skrbi za nemoteno delovanje domenskega sistema .si (Register.si) ter ponuja pomoč pri vdorih, okužbah in zlorabah na omrežju z nacionalnim odzivnim centrom za kibernetsko varnost SI-CERT. (Vir: Arnes)
Zmotil jih je eden največjih kibernetskih napadov na Arnesovo omrežje do zdaj
Ob zagotavljanju dovolj zmogljive infrastrukture, ki bi lahko prebavila močno povečano število uporabnikov, so imeli pri Arnesu še eno veliko težavo. Neznani storilec (ali več njih) je namreč izvedel tako imenovani napad DDoS na Arnesovo e-pošto, ki je trajal kar 12 ur.
Napad DDoS pomeni veliko obremenitev strežnika tarče z internetnim prometom, dokler se ta ne zruši oziroma uporabnikom preneha zagotavljati storitev. V Arnesovem primeru je storilec strežniku Arnesove e-pošte poslal kar 300 elektronskih sporočil na sekundo.
Še en alarm je zazvonil po smrti igralca Petra Musevskega
V soboto, 21. marca, se je za krajši čas nepričakovano sesul Arnesov izobraževalni portal Arnes Video, kamor učitelji nalagajo posnetke učnih ur, gostil pa je tudi slovenski film Vsi proti vsem.
Film, v katerem je igral 18. marca umrli slovenski igralec Peter Musevski, si je želelo hkrati ogledati okrog 7.000 ljudi, zaradi česar je portal Arnes Video klecnil.
V odziv na dogodek so pri Arnesu povečali kapacitete portala, ki ima zaradi izobraževanja na daljavo trenutno sicer do tridesetkrat več dnevnih ogledov videoposnetkov kot sicer, v prvih treh mesecih leta 2020 pa so uporabniki na portal Arnes Video naložili že več vsebin kot v vsem letu 2019.
Slovenski internet je marca podiral rekorde
Obremenitev slovenske internetne hrbtenice v zadnjih dvanajstih mesecih. V marcu 2020 je opazna občutna rast internetnega prometa.
V dobrem tednu dni po razglasitvi epidemije se je količina internetnega prometa v Sloveniji tako rekoč podvojila.
Pri Arnesu, ki med drugim upravlja tudi stičišče omrežij SIX, prek katerega internetni promet izmenjujejo ponudniki v Sloveniji, so zaznali tudi zgodovinski dogodek: slovenski internetni promet je ob največjih dnevnih obremenitvah v tednu po razglasitvi epidemije začel presegati 100 gigabitov na sekundo, kar se ni zgodilo še nikoli. Povzpel se je celo do 130 gigabajtov na sekundo, kar je absolutni rekord.
Pri Arnesu so o povečani obremenitvi omrežja redno obveščali slovenske ponudnike internetnih storitev, saj je promet pri nekaterih dosegal meje njihovih povezav. Ponudniki so se odzvali z nadgradnjami povezav, v le nekaj dneh so bile te povečane za 110 gigabajtov na sekundo, so sporočili iz Arnesa.
Nekateri slovenski uporabniki družbenih omrežij v zadnjih tednih poročajo o pogostejših "posegih" v bazne postaje telekomunikacijskih operaterjev in zraven mešajo številne teorije zarot. Vsi veliki slovenski telekomunikacijski operaterji so za Siol.net sicer potrdili, da zgolj nadgrajujejo trenutno omrežje, da bi uporabnikom zagotovili nemoteno storitev, oziroma opravljajo vzdrževalna dela.
Skrbi, da bi slovenski internet klecnil, so odveč
Čeprav se je v dobrem tednu dni količina slovenskega internetnega prometa tako rekoč podvojila, je strah, da bi prenehal delovati, trenutno odveč, zagotavljajo pri Arnesu in mirijo, da je stanje slovenskega interneta na splošno dobro.
"Seveda lahko na nekaterih povezavah od ponudnikov do gospodinjstev pride do občasne prezasedenosti infrastrukture. Ugotavljamo, da je največ prometa med sedmo in deseto uro zvečer, zato priporočamo, da pomembne opravke opravljate v drugem času," še svetujejo uporabnikom.
Preberite tudi:
1