Umetna inteligenca, digitalizacija zdravstva in prihodnost šolstva so glavne teme letošnje NTkonference, ki bo do 27. septembra v Portorožu.
Drugi dan je na vrsti Poslovna konferenca, kjer se zbira večina glavnih govorcev, medtem ko vse tri dni konference predvsem domača računalniška podjetja predstavljajo svoje uspešne rešitve, ki temeljijo na Microsoftovih tehnologijah.
Veliko pozornosti so pritegnile predstavitve in okrogle mize o digitalizaciji zdravstva.
Inovativni zdravstveni zakon naj bi prestrukturiral dolgoletno odgovornost za podatke v zdravstvenem sektorju, pri čemer naj bi se osredotočil predvsem na paciente in obremenitve zdravstvenega osebja, smo med drugim slišali v Portorožu.
Alenka Kolar, direktorica direktorata za digitalizacijo zdravstva pri ministrstvu za zdravje
Zdravstveni delavci so izrazili zaskrbljenost zaradi vse večjih nalog vnašanja podatkov, ki jih morajo opravljati zdravniki, medicinske sestre in administratorji, kar pogosto služi interesom zdravstvenih ustanov, ne pacientom, je povedala direktorica direktorata za digitalizacijo zdravstva pri ministrstvu za zdravje Alenka Kolar.
Zdravstveni delavci se pritožujejo, da veliko časa porabijo zgolj za vnašanje podatkov o pacientih. Namesto da bi ta prizadevanja namenili oskrbi bolnikov, so prisiljeni vnašati podatke, s katerimi zdravstvene ustanove ali koncesionarji zaračunavajo svoje storitve Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
"Težava je, da zdravniki postajajo koderji za ZZZS; v resnici se vnos podatkov v zdravstvu samo še povečuje," opozarja Kolarjeva in pravi, da ta težava ni značilna samo za Slovenijo.
"Tudi avstrijski kolega z zdravstvenega ministrstva obravnava identično težavo, kar pomeni, da je vprašanje vnosa podatkov pomembno, globalno razširjeno vprašanje v zdravstvenem sektorju," je še povedala Kolarjeva.
Predlog zakona o zdravstvu predlaga radikalno spremembo, saj naj bi pacienti postali lastniki svojih podatkov. "To bi spremenilo tradicionalno dinamiko moči v zdravstvenem sektorju. Zdravstveni zakon, ki ga pripravljamo, ni namenjen samo pacientom, ampak tudi zdravstvenemu osebju."
V skladu s predlaganim zakonom bodo podatki o pacientih na treh posebnih področjih zdravstvenega varstva, vključno s psihiatrijo, otroško psihiatrijo, ginekologijo in genetiko, samodejno zavarovani v nacionalni elektronski kartici.
Do te zbirke podatkov bo lahko kdorkoli dostopal le na podlagi odločitve pacienta.
Kolarjeva je kritično ocenila trenutno stanje in ga označila za "precej žalostno zgodbo slovenskega zdravstvenega sistema".
Vendar pa novi zakon, ki je pripravljen opolnomočiti paciente in razbremeniti zdravstveno osebje, pomeni upanja poln scenarij za prihodnost. Ker je predlagani zakon zgled inovativnega premika, bo čas pokazal, ali bodo tradicionalni izzivi v zdravstvenem sistemu doživeli prepotrebne spremembe.
Pot do digitalizacije zdravstva še zdaleč ni gladka. Na različnih koncih naletijo na odpor, predvsem vodij javnih zdravstvenih zavodov, ki se neradi premikajo iz udobja svojih dolgoletnih praks.
Vendar Kolarjeva vztraja, da ta premik ni le nujen, ampak je neizogiben. Obsodila je individualistične perspektive, ki dajejo prednost osebnim interesom pred sodelovalnim pristopom.
"Nismo slabi, vendar bi bili veliko boljši, če bi nekateri manj mislili na svoje interese in bi pri tem bolj sodelovali," meni Kolarjeva, ki kritizira vse, ki že desetletja niso spremenili svojih praks.
