Sobota, 18. 2. 2023, 22.19
1 leto, 9 mesecev
Dr. Emilija Stojmenova Duh, ministrica za digitalno preobrazbo
Stojmenova Duh: Orodja, tudi digitalna, delujejo le, če jih kdo želi in zna uporabiti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,02
47
Ministrica za digitalno preobrazbo dr. Emilija Stojmenova Duh
"Digitalno preobrazbo vidim kot priložnost, da z digitalnimi tehnologijami, orodji in storitvami olajšamo delo ter izboljšamo kakovost življenja prebivalcev ter poskrbimo za bolj učinkovito, pregledno in sledljivo delovanje države," je za Siol.net povedala ministrica za digitalno preobrazbo, Emilija Stojmenova Duh.
V pogovoru je med drugim poudarila, da digitalna preobrazba ni dogodek, ki se zgodi samo enkrat: "Ob vedno novih tehnologijah, orodjih in storitvah digitalna preobrazba ponuja vedno nove priložnosti za napredek oziroma rast."
Dr. Stojmenova Duh je prva izredna profesorica na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, bila pa je tudi prva predsednica IEEE (Inštitut inženirjev elektrotehnike in elektronike) WIE (Women in Engineering) Slovenia. Predstavljala je Slovenijo v projektu Hidden No More, ki ga financira ameriško notranje ministrstvo (State Department) in v katerem sodeluje 50 izbranih žensk z vsega sveta, ki delujejo na področjih STEM (naravoslovje, tehnologija, inženirstvo, matematika).
Vodila je tudi digitalno inovacijsko stičišče 4PDIH, ki je partnerstvo med Fakulteto za elektrotehniko in Skupnostjo občin Slovenije za ozaveščanje o pomenu digitalizacije. Januarja je bila potrjena kot ministrica za digitalno preobrazbo. Kot avtorica ali soavtorica se podpisuje pod številne znanstvene in strokovne publikacije s področja digitalne preobrazbe.
Dr. Emilija Stojmenova Duh je dodiplomski in podiplomski študij končala na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru.
Kako bomo dosegli digitalno preobrazbo Slovenije?
Zgolj in izključno z aktivnim sodelovanjem vseh deležnikov. Digitalna preobrazba se dotika skoraj vseh in vsega, zato je res ključno, da različni deležniki med seboj redno komuniciramo in sodelujemo ter se skupaj odločamo o ciljih digitalne preobrazbe in tudi o ukrepih, s katerimi bomo te cilje dosegli.
Katera država nam je lahko pri tem zgled?
Različne države so na različnih področjih digitalne preobrazbe različno uspešne. Kot dober primer digitalnih javnih storitev lahko izpostavim Estonijo, na področju digitalnih spretnosti in znanj izjemne rezultate dosegata Finska in Nizozemska, na gigabitno infrastrukturo so lahko posebej ponosni Danci, pri uvajanju digitalnih tehnologij v gospodarstvo prav tako izstopajo na Danskem in na Finskem …
Ali jim uspešno sledimo?
Ključno je zavedanje, da naš cilj ni in ne more biti zgolj primerjava z drugimi državami, temveč upoštevanje naših potreb in posebnosti ter digitalne preobrazbe, ki je temu prilagojena. Verjamem, da bomo na ta način skozi čas najuspešnejši.
Zakaj se je znanstvenica in raziskovalka odločila vstopiti v politične vode? Zakonitosti in značilnosti akademskega okolja so zagotovo drugačne kot v državnem sistemu. ... (VIDEO)
Kaj opredeljuje strategija Digitalna Slovenija 2030?
Na eni strani opredeljuje horizontalna načela, ki jim želimo slediti pri digitalni preobrazbi do leta 2030, predstavlja umestitev Slovenije v evropsko vizijo digitalnega desetletja, določa vizijo digitalne preobrazbe do leta 2030 ter postavlja okvir za sodelovanje in povezovanje širokega kroga deležnikov - strateški svet za digitalno preobrazbo in medresorsko delovno skupino za projekte digitalne preobrazbe.
Kaj pa so ključna področja digitalne preobrazbe?
Šest ključnih področij digitalne preobrazbe so gigabitna infrastruktura, digitalne kompetence in vključenost, digitalna preobrazba gospodarstva, pot v pametno družbo 5.0, digitalne javne storitve in kibernetska varnost. Digitalna strategija 2030 pri vsakem od njih opiše trenutno stanje, opredeli smer razvoja ter določa cilje – tako končne za leto 2030 kot tudi vmesne za leto 2025. Posebno pozornost posveča tudi področju zelenega prehoda in podpornega okolja.
Kaj od tega je za naše razmere posebej pomembno?
Horizontalna načela delovanja, in sicer splošno zavedanje o pomenu digitalne preobrazbe, internet kot strateško orodje digitalne preobrazbe, zaščita svobodnega odprtega interneta, zasledovanje medsektorskih sinergijskih razvojnih učinkov, uporaba slovenskega jezika in ohranjanje kulturne identitete, spodbujanje raziskav in razvoja digitalnih tehnologij in njihove uporabe.
"Šest ključnih področij digitalne preobrazbe so gigabitna infrastruktura, digitalne kompetence in vključenost, digitalna preobrazba gospodarstva, pot v pametno družbo 5.0, digitalne javne storitve in kibernetska varnost."
Kako daleč smo na tej poti?
Če pogledamo indeks digitalnega gospodarstva in družbe DESI (The Digital Economy and Science Index), bomo ugotovili, da je Slovenija na 11. mestu in tako nad evropskim povprečjem. Je pa to precej splošni indeks in če želimo imeti boljšo sliko, je treba pogledati posamezna področja, ki jih indeks meri.
Kje nam gre dobro?
Nad evropskim povprečjem smo na področjih povezljivosti in integracije digitalnih tehnologij, predvsem storitev v oblaku in umetne inteligence. Delež uporabnikov storitev e-uprave je lani dosegel 77 odstotkov vseh uporabnikov interneta, prav tako smo že več let odlični na področju odprtih podatkov.
Kje pa se na tej poti kažejo največje ovire in izzivi?
Precejšnje izzive imamo na področju digitalne pismenosti prebivalk in prebivalcev. Po zadnjih podatkih ima le 50 odstotkov Slovenk in Slovencev vsaj osnovne digitalne kompetence, naš cilj do leta 2030 pa je 80 odstotkov. Dodatno imamo več kot za polovico premalo strokovnjakov IKT (v informacijskih in komunikacijskih tehnologijah). Delež žensk, ki delujejo v sektorju IKT, je nizek in veliko zaostajamo za evropskim povprečjem.
"Po zadnjih podatkih ima le 50 odstotkov Slovenk in Slovencev vsaj osnovne digitalne kompetence, naš cilj do leta 2030 pa je 80 odstotkov."
Gospodarstvo?
Izziv je tudi digitalna preobrazba mikro, malih in srednje velikih podjetij. Tu računamo, da bo v naslednjem obdobju svoj delež prispevalo tudi podporno okolje - v Sloveniji imamo tri Evropska digitalna inovacijska stičišča, namenjena prav podpori pri digitalni preobrazbi.
Kot posebej trd oreh se izpostavlja digitalizacija zdravstva, kjer so zbirke podatkov še vedno večinoma analogne, tam, kjer so digitalizirane, pa so pogosto medsebojno nepovezane in nezdružljive, kar nepotrebno povečuje administrativno delo in zmanjšuje učinkovitost zdravstvene oskrbe. Kako in kdaj bomo to presegli?
Digitalizacija lahko zdravstvu veliko prinese, saj nam služi kot orodje za sledljivo in transparentno delovanje sistema ter za optimizacijo virov pri inoviranju novih ali nadgradnji obstoječih rešitev. Pri tem Slovenija podpira digitalno preobrazbo, osredotočeno na človeka. S to mislijo posodabljamo slovensko zdravstveno informatiko - tako v poslovnem in kliničnem delu javnih zdravstvenih zavodov kot pri digitalnih javnih rešitvah za prebivalce Slovenije (npr. eZVEM).
Ali smo že kaj naredili pri digitalizaciji zdravstva?
Opravili smo analizo stanja ter pregled rešitev, ki obstajajo pri nas, ne samo v zdravstvu, ampak tudi na primer iz javne uprave, ki so lahko aplikativne tudi za zdravstveni sistem. Prav tako smo si pogledali rešitve v tujini. Med drugim smo obiskali Estonijo in spoznali, da imamo tudi pri nas nekatere gradnike že enako dobre ali celo boljše. Zdaj jih moramo znati dobro povezati, sestaviti v celoto.
"Digitalizacija lahko zdravstvu veliko prinese, saj nam služi kot orodje za sledljivo in pregledno delovanje sistema ter za optimizacijo virov pri inoviranju novih ali nadgradnji obstoječih rešitev."
Za združljivost podatkovnih zbirk in storitev je pomembna standardizacija podatkov, ki je še nismo dosegli …
Res je. Trenutno sodelujemo z ministrstvom za zdravje pri pripravi novega zakona o digitalizaciji zdravstva, ki ravno nagovarja izzive, kot so reševanje nepovezanosti informacijskih sistemov, upravljanje in obdelava podatkov ter pridobitev dodatnega kadra za informacijske tehnologije v zdravstvu. Ministrstvo za zdravje je nedavno pripravilo tudi novo strategijo o digitalizaciji zdravstva, ki jasno narekuje prioritete modernizacije slovenskega e-zdravstva, kmalu bo sledil akcijski načrt.
Ali bo zdravstvo pripravljeno na nove rešitve?
Pri vsem skupaj ne smemo pozabiti, da kakršnokoli orodje deluje le, če ga nekdo zna in želi uporabiti - poudarek je torej na človeškem dejavniku, ki mora biti digitalno opremljen z znanji in imeti primerno opremo. Na ministrstvu za digitalno preobrazbo močno poudarjamo in vpeljujemo ukrepe za dvig digitalnih kompetenc, tako za zaposlene v javni upravi, torej tudi v javnih zdravstvenih zavodih, kot tudi za vse prebivalke in prebivalce Slovenije. Brez tega vlaganja v dodatno znanje digitalizacija ne bo uspešna. Uvajanje sprememb mora tako biti sočasno in dvotirno - eno iz tehnološkega vidika, drugo iz vidika človeških virov.
Čeprav imamo lepe primere učinkovite digitalizacije, npr. portal SPoT (Slovenska poslovna točka) ali pri nekaterih opravilih tudi eUprava, je še veliko drugih opravil, kjer se digitalizacija skoraj ni začela ali je celo zašla na čudne stranpoti (npr. integrirani javni potniški promet). Kdaj bomo lahko videli več preprostih digitalnih storitev za neposredno uporabo?
Lahko odgovorim le za del digitalnih javnih storitev, saj kot država ne moremo neposredno vplivati na razvoj digitalnih storitev v zasebnem sektorju. Vsekakor lahko pripomoremo k ustvarjanju okolja, ki bo spodbujalo razvoj digitalnih storitev tudi v zasebnem sektorju. Vlada je 15. decembra lani sprejela strategijo digitalnih javnih storitev 2030, ki postavlja ljudi in poslovne subjekte v središče digitalne preobrazbe. Strategija opredeljuje okvir, ki bo omogočal razvoj preprostih storitev in spodbujal njihovo široko uporabo. Zastavili smo si zelo ambiciozne cilje, in sicer do leta 2030 bi morale biti vse ključne javne storitve na voljo prek spleta, vsi, državljanke in državljani, bodo imeli dostop do svojih e-zdravstvenih kartotek, 80 odstotkov jih bo uporabljalo elektronsko identifikacijo.
"Brez vlaganja v dodatno znanje za dvig digitalnih kompetenc digitalizacija ne bo uspešna."
Ambicioznih ciljev ni preprosto doseči …
Dosegli jih bomo s procesi soustvarjanja javnih storitev z vsemi deležniki, aktivnejšim vključevanjem lokalne samouprave, promocijo digitalnih storitev in poudarjanjem prednosti njihove uporabe ter zagotavljanjem varnosti podatkov uporabnikov. Upoštevane so politike usmeritve Evropske komisije ter tudi priporočila OECD iz študije Pregled digitalne javne uprave v Sloveniji.
Kdaj lahko pričakujemo vidni napredek?
Pripadajoči akcijski načrt bo v sodelovanju z vsebinsko pristojnimi institucijami izdelan do junija letos, vseboval bo ukrepe, ki bodo imeli v prihodnjih dveh ali treh letih največji vpliv na digitalno preobrazbo javnega sektorja in družbe ter širši ekosistem s tem povezanih deležnikov. Vsi vsebovani ukrepi bodo imeli določene nosilce, roke in finančne vire za izvedbo. Akcijski načrt bomo redno posodabljali - vsaki dve leti ali pogosteje.
Ali bomo pri tem poskrbeli tudi za dvosmernost komuniciranja in tako dosegli večjo udeležbo občanov in tudi boljše razumevanje med uporabniki in državo?
Seveda, saj brez tega ne vidim smisla, zakaj bi se sploh šli ta prehod, ki bo imel tudi konkretne finančne posledice. Ne vidim razloga, zakaj bi investirali v visokozmogljiva omrežja in razvoj digitalnih storitev, če bi jih potem uporabljalo zelo omejeno število posameznikov. Pri vsaki investiciji moramo znati izračunati, kakšna je njena uspešnost – ne samo ekonomska, ampak tudi družbena in okoljska. Zame osebno je ključno, da v digitalni preobrazbi vsak prebivalec, vsaka prebivalka, vsako podjetje vidijo lastne koristi. Zgolj takrat bo digitalna preobrazba tudi zaživela. Dvosmerna komunikacija je tako pri zbiranju in analizi potreb kot pri soustvarjanju ne samo storitev, ampak tudi politike, nujna, vendar ne samo na našem ministrstvu, ampak na sploh v državni upravi.
Velik del javnosti prepoznava in povezuje ministrstvo za digitalno preobrazbo zgolj z digitalnimi boni, ki najbrž niso izpolnili svojega poslanstva. Kako boste to presegli? (VIDEO)
Digitalna dostopnost ni enaka povsod po državi. Kako daleč smo pri uvajanju gigabitne infrastrukture in zagotavljanju primerne širokopasovnosti povsod po državi?
Nujni pogoj za izvedbo digitalne preobrazbe je ustrezna infrastruktura, ki, prvič, omogoča gigabitno povezljivost gospodinjstev in spodbujevalcev družbeno-gospodarskega razvoja, kot so na primer šole, podjetja, kulturne ustanove, raziskovalna središča. In drugič, zagotavlja neprekinjeno pokritost z omrežjem 5G. Od digitalne preobrazbe in napredka morajo imeti korist vsi, ne le tisti, ki živijo v urbanih okoljih. Na področju povezljivosti je na lestvici DESI Slovenija razmeroma dobro uvrščena, in sicer na deseto mesto znotraj 27 članic EU. Glede na pokritost z optičnim omrežjem do prostorov Slovenija z 72 odstotkov pokritosti gospodinjstev močno presega povprečje EU, ki je okoli 50 odstotkov.
Kakšno vlogo imajo pri tem mobilni operaterji, kakšno pa upravitelji stacionarnih širokopasovnih omrežij?
Žal v Sloveniji še vedno obstaja razkorak med pokritostjo urbanih in podeželskih območij. Po podatkih Akosa pokritost s fiksnimi dostopovnimi omrežji naslednje generacije trenutno znaša 90 odstotkov za celotno ozemlje, pri čemer je na podeželju ta delež le 71-odstoten. Če se osredotočimo le na stacionarna dostopovna zelo visokozmogljiva omrežja, ki zagotavljajo najmanj sto megabitov v sekundi ter so nadgradljiva v gigabitne hitrosti, znaša odstotek pokritosti na ravni države okoli 75,5 odstotka gospodinjstev, na podeželju pa 51,5 odstotka.
Nezanemarljiv razkorak …
Pri odpravi razkoraka glede povezljivosti bo pomembno vlogo odigralo naše ministrstvo. Z ustreznimi ukrepi, tudi finančnimi, bomo spodbujali razvoj in gradnjo omrežij na območjih, kjer ni tržnega zanimanja za gradnjo. Zagotavljanje digitalne vključenosti vseh, še posebej pa najbolj ranljivih članov družbe, je eno izmed temeljnih poslanstev našega ministrstva in vlade kot celote.
"Od digitalne preobrazbe in napredka morajo imeti korist vsi, ne le tisti, ki živijo v urbanih okoljih."
Kakšni so načrti razvoja ustrezne infrastrukture?
Vlada je 25. avgusta 2022 sprejela Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030. Gre za strateški načrt za vzpostavitev in spodbujanje uporabe infrastrukture, ki bo omogočala gigabitno povezljivost vseh slovenskih gospodinjstev, podjetij in glavnih spodbujevalcev družbeno-gospodarskega razvoja, obenem pa tudi neprekinjeno pokritost z omrežjem 5G vseh mestnih in drugih naseljenih območij ter glavnih prizemnih prometnih poti. Načrt je v celoti usklajen s temeljnimi digitalnimi cilji EU na področju povezljivosti.
Kaj pa je že narejeno?
Trenutno sofinanciramo 39 projektov gradnje odprtih širokopasovnih omrežij za dobrih 15 tisoč gospodinjstev na podeželju v višini 27,8 milijona evrov. Slovenija bo v prihodnjih treh letih za gradnjo odprtih širokopasovnih omrežij na podeželju namenila 30 milijonov evrov v okviru nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost ter še približno 26,4 milijona evrov v okviru programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027.
Kdo še sodeluje na strani države?
Vsekakor je pri razvoju omrežij pomembna ne le vloga ministrstva, temveč tudi Akosa kot regulatorja in nadzornega organa ter zlasti operaterjev fiksnih in mobilnih omrežij. Področje elektronskih komunikacij je liberalizirano, zato morajo biti državni ukrepi še posebej ciljani, premišljeni ter v celoti skladni s pravili o državnih pomočeh.
"Nujni pogoj za izvedbo digitalne preobrazbe je ustrezna infrastruktura, ki, prvič, omogoča gigabitno povezljivost gospodinjstev in spodbujevalcev družbeno-gospodarskega razvoja, kot so na primer šole, podjetja, kulturne ustanove, raziskovalna središča, in drugič, zagotavlja neprekinjeno pokritost z omrežjem 5G."
Digitalna pismenost ni samoumevna. Vidimo, kakšne težave imajo starejši, ko zdravstveni domovi uvajajo spletne sisteme naročanja in komuniciranja. Kako bo država poskrbela za večjo digitalno vključenost, kdo bodo nosilci tega procesa?
Nobena pismenost ni samoumevna; ne funkcionalna, ne matematična, ne finančna in tudi ne digitalna. Moramo se tudi zavedati, da imamo pri zagotavljanju digitalne pismenosti različne deležnike in pri tem ima vsak svojo vlogo. Na eni strani imamo formalno izobraževanje, ki lahko najbolj učinkovito in celovito poskrbi, da naše prebivalstvo pridobi znanja in veščine, ki jih potrebuje. Sledita neformalno in vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje, ki poskrbita za dele prebivalstva, ki niso del izobraževalnega sistema. Tukaj so tudi delodajalci, ki ne smejo pozabiti, da njihovi zaposleni niso strošek, ampak dobrina, v katero je treba vlagati. In vlaganje v znanje je zame osebno daleč najboljša investicija. Pomembna je tudi vloga posameznikov. Vsak od nas se mora zavedati, da moramo tudi mi sami poskrbeti za sprotno izboljševanje svojega znanja, spretnosti in veščin.
Kakšno vlogo pa ima pri tem država?
Vloga države je, da poskrbi za digitalno vključenost vseh, še posebej ranljivih skupin, tako v smislu dostopa do ustrezne digitalne infrastrukture in opreme kot v smislu opolnomočenja prebivalk in prebivalcev. Podlage za to smo zagotovili v prenovljenem zakonu o spodbujanju digitalne vključenosti, ki je bil potrjen na vladi v začetku januarja, v zakonu o elektronskih komunikacijah in načrtu razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030. Sredstva za izvedbo projektov so zagotovljena iz različnih virov.
Kako bomo poskrbeli, da bosta digitalna skupnost in digitalno komuniciranje konstruktivna, učinkovita in predvsem strpna? Kako se bomo ubranili pred sovražnim govorom in nestrpnostjo?
Pred sovražnim govorom se bomo ubranili z nadaljevanjem izpolnjevanja danih zavez, in sicer nadaljevanjem strukturiranega dialoga z deležniki iz raziskovalnega in nevladnega sektorja, civilne družbe in gospodarstva, ki so že do zdaj aktivno pripomogli k razvoju slovenske digitalne družbe. Verjamem v vodenje z zgledom. V duhu tega bomo poskrbeli za to, da smo dober zgled za vse, predvsem pa za mlajše generacije, ki odraščajo v svetu spremenjenih odnosov, oblik komuniciranja in vrednot. Samo skupaj kot družba bomo lahko učinkovito in uspešno nagovarjali sovražni govor, nestrpnost in dezinformacije, ki sicer niso prvina digitalnega sveta, temveč obstajajo že zelo dolgo, odkar obstaja civilizacija. Gre torej za potrebo po posodobitvi in prevetritvi sistema vrednot, ki pogojuje naše vedenje ter stopnjo in način komunikacije.
Kaj pa je država naredila za zajezitev sovražnega govora in nestrpnosti v slovenskem digitalnem svetu?
Ker gre za izjemno pomembno področje, se je predsednik vlade odločil, da bo ustanovil poseben svet, ki ga bo koordiniral njegov kabinet. Potrebni bodo tudi dialog in sistemske rešitve na ravni EU, saj sovražni govor, nestrpnost, dezinformacije niso stvar le slovenske družbe, temveč celotne globalne skupnosti - vsi se spopadajo s temi težavami. Akt o digitalnih storitvah, ki je bil sprejet konec lanskega leta, je pomemben mejnik. A to je zgolj prvi korak.
47