Torek, 11. 2. 2020, 19.35
4 leta, 2 meseca
Končno bomo izvedeli, kaj vse skrivajo globine oceanov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,48
3
V naslednjih desetih letih se bo na odprto morje odpravilo precej ladij s specializirano opremo za proučevanje in kartiranje morskega dna.
Po svetovnih morjih bo kmalu zaplula flota 11 robotskih plovil brez posadke, ki bodo proučevala dno svetovnih morij in oceanov ter s tem pomembno pripomogla k enemu od najbolj ambicioznih in obširnih znanstvenih projektov tega desetletja, GEBCO Seabed 2030. Cilj projekta je do leta 2030 končno ustvariti podroben zemljevid oceanskih globočin, o katerih danes vemo manj kot o površju Lune ali Marsa.
Kaj je GEBCO 2030?
Mednarodni znanstveni projekt GEBCO Seabed 2030 je bil ustanovljen leta 2017 na oceanski konferenci Organizacije združenih narodov. Namen projekta je zapolniti ogromno vrzel v znanju, ki ga imamo o našem planetu, in sicer o tem, kaj je na dnu svetovnih oceanov oziroma kako natanko je videti podroben relief oceanskega dna.
Splošno mnenje znanstvenikov, ki proučujejo oceane, je namreč, da je zares raziskanega zgolj 20 odstotkov dna svetovnih morij, preostalih 80 odstotkov pa je za zdaj še tako rekoč popolna neznanka, je zapisano na uradni spletni strani projekta.
Priljubljena primerjava, ki jo pogosto omenjajo v povezavi z raziskanostjo oceanskega dna, je, da človeštvo ve več o površju Lune ali Marsa kot pa o tem, kaj je globoko pod morsko gladino.
Projekt GEBCO Seabed 2030 podrobne podatke o razgibanosti oceanskega dna zbira s pomočjo partnerjev, ki jih ni malo, med njimi so oceanografski in hidrografski inštituti ter druge znanstvene ustanove, celo zasebna podjetja, kot so naftne družbe in ladijski prevozniki, in tudi vojske.
Precej najzahtevnejšega dela, to je raziskav oziroma kartiranja morskega dna na globinah, ki presegajo 200 metrov, kar pomeni 93 odstotkov vseh Zemljinih oceanov, sicer še mora biti opravljenega.
Podatki o morskem dnu, ki jih je projekt GEBCO 2030 do zdaj že zbral, so prosto dostopni na uradni spletni strani in jih lahko na svoj računalnik prenese vsakdo.
Znanstveniki, ki sodelujejo v projektu, ocenjujejo, da bi takšen podvig trajal okrog 350 ladijskih let oziroma da bi toliko časa zanj potrebovala ena ladja, ki bi po svetovnih morjih plula in dno analizirala noč in dan.
Kmalu prihajajo okrepitve
Projektu GEBCO Seabed 2030 se bo s floto 11 robotskih ladij s skupnim imenom Armada kmalu priključilo britansko-ameriško podjetje Ocean Infinity, poroča medij BBC.
Največje ladje v floti Armada bodo lahko opravljale tudi omejeno vlogo tovornih plovil, kar bo eden od dodatnih virov prihodkov podjetja Ocean Infinity.
Ladje brez posadke bodo merile od 21 do 37 metrov. Nadzorovali jih bodo iz osrednjega štaba v britanskem pristaniškem mestu Southampton, zmožne pa bodo prepluti tako manjša morja kot tudi največje svetovne oceane.
Opremljene bodo ne le z vrhunsko tehnologijo za zaznavanje oceanskega dna, temveč tudi z robotskimi podvodnimi plovili, ki bodo lahko dosegla globino do 6.000 metrov, kar pomeni, da se bodo v resnici lahko dotaknila oceanskega dna tako rekoč povsod po svetu. Večje globine namreč predstavljajo zelo majhen delež svetovnih oceanov.
To so podvodne sonde, s katerimi je podjetje Ocean Infinity leta 2018 iskalo od leta 2014 pogrešano malezijsko potniško letalo. Ob tem so kartirali približno 120 tisoč kilometrov morskega dna in podatke delili s projektom GEBCO 2030.
Čeprav bo kartirala morsko dno, pa to ne bo glavno poslanstvo Armade.
Podjetje Ocean Infinity se namreč specializira za iskanje natanko določenih potopljenih predmetov, kot so ladijske, letalske ali podmorniške razbitine, in iskanje primernih lokacij za napeljavo podmorskih telekomunikacijskih kablov oziroma postavitev vetrnih elektrarn na morju.
To je ladja Seabed Constructor, poveljstvo pomorskih operacij podjetja Ocean Infinity.
Družba Ocean Infinity je do zdaj med drugim odkrila razbitini podmornic ARA San Juan, ta je potonila novembra 2017 ob obali Argentine, in Minerve, ki je bila na dnu Sredozemskega morja izgubljena več kot pol stoletja.
Leta 2018 so neuspešno iskali tudi malezijsko potniško letalo (polet MH370), ki je marca 2014 nad Andamanskim morjem skrivnostno izginilo z radarjev.
Izginotje malezijskega potniškega letala velja za eno od največjih skrivnosti prejšnjega desetletja. Najti jim ga ni uspelo niti v podjetju Ocean Infinity.
Preberite tudi:
3