Sobota, 18. 3. 2017, 4.05
6 let, 6 mesecev
Zakaj je umrl fant, ki je doma naredil jedrski reaktor
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,98
3
Ko je bil star 17 let, je ameriški tabornik David Hahn v vrtni uti domače hiše na skrivaj sestavil jedrski reaktor. Znanje in potrebne materiale je pridobil s pretvarjanjem, da je profesor fizike. Hahna so radioaktivne snovi fascinirale vse življenje. Ko je septembra lani umrl pri komaj 39 letih, so številni sklepali, da ga je pokopala izpostavljenost sevanju. A ni bilo tako, trdi Davidov oče.
David Hahn
Davida Hahna so v otroštvu izjemno zanimale kemikalije. Pri 12 letih je začel delati prve poskuse, pri 14 je doma naredil zelo eksplozivni nitroglicerin. Neko noč je hišo, v kateri je živel s očetom in mačeho, streslo. David je po neznani nevarni snovi nekajkrat udaril z izvijačem, zagorela je in eksplodirala. Našli so ga nezavestnega in ga odpeljali v bolnišnico.
Hahna, ki je bil vesten tabornik, so po 15. rojstnem dnevu začele zanimati radioaktivne snovi. Odločil se je, da bo zgradil jedrski reaktor. Težava je bila, da je potreboval radioaktivne elemente, teh pa ni bilo preprosto dobiti.
Pretvarjal se je, da je profesor fizike
David je pod pretvezo, da je profesor fizike, zato nekajkrat poklical ameriško agencijo za jedrsko energijo (NRC), kjer mu je o pridobivanju in varnosti radioaktivnih snovi svetoval strokovnjak za radioaktivne snovi Donald Erb.
Erb je Hahnu tudi povedal, kako lahko ustvari fisijsko jedrsko gorivo (fisija je cepljenje atomskih jeder, proces, ki poteka v jedrskih elektrarnah). Potreboval bi nevtronski top, s katerim bi obseval druge radioaktivne snovi. Hahn se je odločil, da ga bo naredil v vrtni uti svoje mačehe. V klet po eksplozivnem incidentu namreč ni več smel.
David je od Donalda Erba izvedel, kje lahko dobi radioaktivne snovi.
Kdo bi si mislil, da je v vsakdanjih predmetih toliko radioaktivnosti
Najprej je napadel detektorje dima. V njih je radioaktivni izotop americij-241, ki v zelo majhnih količinah nastaja kot stranski produkt pri cepitvi atomskih jeder v jedrskih elektrarnah. Na tono jedrskega goriva nastane približno 100 gramov americija-241.
David je poklical podjetje, ki je izdelovalo detektorje dima, in vprašal, ali imajo na zalogi kaj nedelujočih. Za 100 dolarjev jih je kupil sto.
Za svoj nevtronski top je David potreboval tudi radioaktivni izotop torij-232. Kupil je na tisoče mrežic, ki so sicer del plinskih svetil, jih skuril in iz pepela s pomočjo litija, ki ga je pridobil iz baterij za več kot tisoč dolarjev, izločil torij-232. Bil je več kot devettisočkrat čistejši od torija, ki ga najdemo v naravi.
David je iz barve na starih urah, ki jih je našel na odpadih, pridobil tudi zelo radioaktivni radij, v šoli pa je njegov prijatelj zanj ukradel še berilij.
Davida Hahna izpostavljenost radioaktivnemu sevanju na začetku ni preveč skrbela.
Nevtronski top je bil sestavljen. Z njim je Hahn obseval majhno količino urana, ki ga je pridobil iz koščka uranove rude. Upal je, da bo obstreljevanje z nevtroni iz urana naredilo bolj radioaktiven izotop urana, ki bi lahko sprožil verižno reakcijo. Zadeva najprej ni delovala, zato je nevtronski top predelal in poskusil znova.
Uran je končno postal bolj radioaktiven, a to ni bil želeni rezultat, zato se je Hahn odločil, da bo zgradil oplodni jedrski reaktor. To je vrsta reaktorja, ki proizvede več jedrskega goriva, kot ga porabi.
"Vse skupaj je začelo sevati kot hudič"
Hahn je v ihti, da bi čim prej začel ustvarjati jedrsko gorivo, pozabil na lastno varnost in skupaj zmešal vse radioaktivne elemente, ki jih je imel pri roki, ter jih vstavil v kocko svinca, ki jo je uporabljal kot reaktorsko posodo.
Izkazalo se je, da to ni bila najbolj pametna poteza, saj je "vse skupaj začelo sevati kot hudič", je Hahn leta 1998 povedal za ameriški medij Harper's Magazine.
Njegov Geigerjev števec je radioaktivno sevanje iz vrtne ute zaznal nekaj ulic stran.
"Jaz na vašem mestu ne bi odpiral prtljažnika"
David se je 31. avgusta 1994 odločil, da je eksperimentiranje z reaktorjem vendarle preveč nevarno, zato ga je razstavil in posamezne dele ponoči začel zlagati v prtljažnik svojega avtomobila. Opazovala ga je soseda in ob 2.40 poklicala policijo, neki mladenič krade avtomobilske gume, jim je povedala.
Policisti so prispeli in Davidu ukazali, naj se umakne od avtomobila, saj ga bodo preiskali. "Jaz na vašem mestu ne bi odpiral prtljažnika," jih je opozoril Hahn in jim povedal, da so v njem radioaktivni materiali.
Doma narejeni reaktor bi lahko ogrozil 40 tisoč ljudi
David je bil aretiran, nato pa se je odvila prava drama; po vrtu hiše njegovega očeta in mačehe so se v prihodnjih mesecih potikali možje v zaščitnih skafandrih, predstavniki ameriške agencije za varovanje okolja, agenti obveščevalne agencije FBI.
Edina fotografija z vrta Hahnovih, kjer so se nekaj mesecev potikali okoljevarstveniki v zaščitnih oblekah. Čiščenje radioaktivnih ostankov je ameriške davkoplačevalce stalo več kot 60 tisoč dolarjev.
Vrtno uto in dobršen del zemlje okoli nje so odpeljali v 39 velikih sodih in jih zakopali v puščavi Salt Lake, kjer ZDA shranjujejo radioaktivne odpadke iz jedrskih elektrarn. Če bi šlo z reaktorjem kaj narobe in bi dosegel kritično maso, bi bilo ogroženih 40 tisoč ljudi, so pozneje sporočile ameriške oblasti.
Nikoli se ni otresel zaljubljenosti v vse, kar je radioaktivno
David Hahn je po incidentu zapadel v depresijo. Leta 1996 je njegova mama storila samomor, zapustilo ga je tudi dekle. Pridružil se je ameriški mornarici in služil na letalonosilki USS Enterprise, ki jo poganja jedrski reaktor, nato pa še elitnim marincem in nekaj let preživel v vojaški bazi na Japonskem.
Letalonosilka USS Enterprise, na kateri je Hahn najprej delal kot navaden mornar, nato pa kot specialist za komunikacije.
Hahn je upal, da bo po vojaški karieri postal specialist za jedrsko energijo, a se mu želja ni nikoli uresničila. Za to je bil kriv tudi sam, saj ni hotel opraviti preizkusov, ki bi pokazali, ali je dolgotrajna izpostavljenost radioaktivnemu sevanju v najstniških letih vplivala na njegovo zdravje.
Avgusta 2007 so Davida Hahna aretirali v rojstnem kraju, Clintonu v zvezni državi Michigan, ker je kradel detektorje dima. Iz njih je kot pred skoraj 15 leti znova želel pridobiti radioaktivni americij. V zaporu je zaradi tatvine preživel tri mesece.
To je fotografija Davida Hahna, ki je nastala na policijski postaji v Clintonu po tem, ko so ga aretirali. Njegov obraz je bil prepreden z ranami, za katere so preiskovalci verjeli, da jih je povzročila izpostavljenost radioaktivnim snovem.
David Hahn je umrl 27. septembra 2016, star je bil 39 let. Mrtvega so ga našli na stranišču supermarketa. Njegov oče Kenneth je pred nekaj dnevi za ameriški medij Arstechnica pojasnil, da David ni umrl zaradi dolgoročnih posledic radioaktivnega sevanja, temveč zaradi alkohola. Ob smrti je imel v krvi namreč več kot dva promila alkohola.
Zadnja fotografija Davida Hahna (levo). Na njej je v družbi svojega polbrata Kevina, nastala pa je le nekaj tednov pred njegovo smrtjo. | Foto: Arstechnica
Viri: Harper's Magazine (1998), Arstechnica, Daily Mail
3