Sobota, 9. 1. 2021, 18.00
3 leta, 3 mesece
Zadržanost slovenskih obrtnikov do prehoda na spletno poslovanje
Epidemija je zdesetkala slovenska mala in srednje velika podjetja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,44
10
Tudi v Sloveniji so majhna in srednje velika podjetja utrpela velike težave zaradi pandemije in vseh omejitev, ki jih je ta prinesla.
Kar 92 odstotkov slovenskih podjetnikov v razširjeni raziskavi družbe Mastercard je odgovorilo, da je nanje epidemija vplivala, na številne tudi močno, visokih 77 odstotkov jih je zapadlo v likvidnostne težave, kar 27 odstotkov pa jih je v obdobju od lanskega marca postalo kreditno nesposobnih.
Pandemija bolezni covid-19 ni močno načela samo zdravstvenega sistema, temveč tudi naša vsakdanja življenja in predvsem gospodarstvo, ki je zaradi preventivnih epidemioloških ukrepov v številnih segmentih skoraj popolnoma obstalo.
Zelo veliko breme ustavljanja javnega življenja je padlo predvsem na samostojne podjetnike ter mala in srednje velika podjetja, ki v nasprotju z (uspešnimi) velikimi podjetji nimajo velikih rezerv, ki bi jim pomagale pri premostitvi obdobja brez običajnih prihodkov.
Vpliv globalne pandemije bolezni covid-19 na slovenske podjetnike
Težave se z drugim valom poglabljajo
To potrjujejo tudi izsledki raziskave družbe Mastercard, ki so jo prvič izpeljali avgusta lani, nadgradili pa tri mesece pozneje. V primerjavi z avgustom se je delež tistih, ki jih je epidemija vsaj nekoliko prizadela, povečal za skoraj 15 odstotnih točk, za deset odstotnih točk pa se je povečal delež tistih, ki niso več kreditno sposobni.
Nekaj upanja, da se je nekaterim le uspelo nekoliko prilagoditi oteženim pogojem poslovanja, daje podatek, da se je v istem obdobju delež tistih, ki imajo težave pri dobavi materialov, zmanjšal za sedem odstotnih točk, a še vedno znaša nezanemarljivih 21 odstotkov.
Več kot tri četrtine slovenskih podjetnikov se je (že) novembra vsaj občasno srečevalo z likvidnostnimi težavami.
Nekatere panoge preprosto ne morejo poslovati na spletu
Med dobrimi 450 člani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, ki so v okviru projekta Ohranimo delo neprecenljivo sodelovali v raziskavi, jih komaj dobra četrtina uporablja spletno poslovanje.
Eden od razlogov, da ta delež ni višji, je to, da nekatere panoge svojega poslovanja ne morejo dopolniti ali nadomestiti s spletnim poslovanjem.
Vpliv globalne pandemije na slovenske podjetnike
Premišljene pobude bi spodbudile nadgradnjo
Približno ena petina tistih, ki spletnega poslovanja nimajo, razmišlja o njegovi uvedbi, a (še) niso pripravljeni na to, nadaljnja ena šestina pa jih pričakuje, da bo ta korak naredila kmalu. Od avgusta do novembra se je skoraj potrojil delež tistih, ki menijo, da bi bila vzpostavitev spletne trgovine draga, zdaj jih je osem odstotkov.
Kaj ovira slovenske podjetnike pri nadgradnji ali prenosu poslovanja na splet?
Tako ne preseneča, da bi kar 40 odstotkov vprašanih uvedlo terminale POS (Point of Sale) za brezgotovinsko plačevanje ali zamenjalo ponudnika, če bi banka ponudila ugoden podjetniški paket, ki bi vključeval uporabo terminala POS.
Skoraj tretjino bi prepričalo brezplačno prvo leto uporabe terminala POS, je med drugim pokazala raziskava družbe Mastercard v okviru pobude Ohranimo delo neprecenljivo.
Pandemija je pospešila nekatere globalne trende plačevanja.
10