Ponedeljek, 2. 9. 2019, 4.00
5 let, 2 meseca
Eden od najdražjih strojev na svetu je končno sestavljen, kmalu bo šlo zares
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,71
4
James Webb je v sestavljeni obliki videti mogočno, a to sploh še ni njegova končna podoba, saj mora razpreti še šest dodatnih ogledal.
Eden od največjih in najdražjih znanstvenih projektov zadnjih treh desetletij je pravkar naredil ogromen korak naprej. Prvič po začetku razvoja leta 1996 so namreč sestavili vesoljski teleskop James Webb, ki bo človeku omogočil, da bo videl globlje v vesolje kot kdaj koli prej. James Webb, ki bo deloma nasledil legendarni teleskop Hubble, temu zaradi starosti že nekaj časa pešajo moči, bo v vesolje poletel predvidoma marca 2021.
Proračun za razvoj in gradnjo vesoljskega teleskopa James Webb po zadnjih ocenah znaša že okrog 10 milijard ameriških dolarjev oziroma skoraj devet milijard evrov, kar pomeni, da bo James Webb ob dokončanju dražji od velikega trkalnika delcev (LHC) v švicarskem raziskovalnem kompleksu CERN in tudi eden od najdražjih znanstvenih instrumentov vseh časov.
Vesoljski teleskop James Webb je sestavljen iz dveh delov, vesoljskega plovila s sončnim ščitom in dejanskega teleskopa s sistemom ogledal. Septembra lani je znanstvenikom projekta James Webb, ki izhajajo iz ameriške, evropske in kanadske vesoljske agencije, prvič uspelo vzpostaviti komunikacijo med obema deloma teleskopa, zdaj, skoraj eno leto pozneje, pa so ju tudi fizično združili.
Gre za izjemno velik korak naprej do končnega cilja projekta James Webb, to je zasidranje teleskopa na točki v vesolju, od koder bo kozmične globine opazoval bolj temeljito od katerega koli znanstvenega instrumenta do zdaj, so sporočili iz ameriške vesoljske agencije Nasa.
Takole je videti razprt sistem ogledal vesoljskega teleskopa James Webb. Na naslovni fotografiji je del sistema ogledal namreč zložen.
Veselje znanstvenikov je upravičeno, saj je bil razvoj teleskopa James Webb prepreden s tehničnimi težavami in birokratskimi ovirami, ki so datum poleta teleskopa v vesolje do zdaj zamaknile že več kot desetkrat.
Zdaj se zdi, da večjih preprek, razen če se zgodi katastrofa, tako rekoč ni več. Naslednji predvideni termin za izstrelitev teleskopa je marec 2021 oziroma skoraj 25 let po začetku razvoja.
Ameriška vlada je zaradi številnih zakasnitev leta 2011 že skoraj izgubila potrpljenje in preklicala razvoj teleskopa, a so nazadnje sklenili, da je preveč pomemben za nadaljnji napredek na področju znanosti.
Snovalci teleskopa so se leta 2002 odločili, da ga bodo poimenovali po Jamesu E. Webbu, ki je bil med letoma 1961 in 1968 prvi mož Nase in eden od glavnih organizatorjev prvih ameriških vesoljskih misij s človeško posadko ter pobudnik vesoljskega programa Apollo, ki je človeka leta 1969 postavil na Luno.
Zakaj je vesoljski teleskop James Webb tako pomemben?
To, da bo James Webb vesoljski teleskop, pomeni, da ne bo deloval v observatoriju na Zemlji, temveč bo na krovu rakete poletel v vesolje in zvezde ter galaksije opazoval od tam. Trenutno že imamo nekaj takih teleskopov, najbolj znana pa sta Hubble in Spitzer.
Vesoljski teleskop Hubble je na krovu raketoplana Discovery v Zemljino orbito poletel 24. aprila 1990, vanjo pa se je utiril dan pozneje. Prve fotografije vesolja je začel na Zemljo pošiljati 20. maja 1990. Po 29 letih delovanja Hubblove moči že pošteno pešajo. Odpovedala mu je že polovica žiroskopov, s pomočjo katerih ohranja svoj položaj v Zemljini orbiti, nazadnje (in verjetno tudi zadnjič) pa so ga servisirali leta 2009.
Vesoljski teleskop James Webb bo sicer veliko zmogljivejši od svojih starejših sorodnikov in v javnosti v splošnem tudi velja za naslednika Hubbla, ki ima zasluge za nekaj največjih vesoljskih odkritij v zgodovini.
James Webb Hubbla sicer ne bo povsem nadomestil - če bi že morali reči, da bo Webb zamenjal drug teleskop, bi bil to prej Spitzer. Vesolje bo James Webb namreč tako kot Spitzer večinoma opazoval v človeškemu očesu nevidnem infrardečem barvnem spektru.
Iskanje infrardeče svetlobe je ključno za prepoznavanje hladnejših vesoljskih teles, ki so ali res zelo oddaljena (najstarejše galaksije) ali jih ogreva drugo vesoljsko telo (planeti v bližini zvezd) ali pa pogled nanje zastirajo meglice oziroma vesoljski prah. To je fotografija meglice Orion, ki jo je v infrardeči svetlobi posnel vesoljski teleskop Spitzer.
Infrardečemu spektru prilagojena optika bo Jamesu Webbu omogočila, da bo pokukal dlje kot katerikoli drug teleskop do zdaj.
Znanstveniki upajo, da bomo z njim med drugim lahko opazovali oblikovanje prvih galaksij, ki so nastale po tako imenovanem Velikem poku, dogodku, ki je sprožil nastanek vesolja, zelo od blizu videli planete, ki niso v našem osončju, in še bolje razumeli, kako se rojevajo zvezde.
Predstavitveni videoposnetek za vesoljski teleskop James Webb, ki ga je na spletu objavila Nasa:
Vse mora biti "tip-top". Če se kaj pokvari, bo teleskop zelo težko popraviti.
Vesoljski teleskop James Webb v nasprotju s Hubblom ne bo zasidran v orbito našega planeta, temveč se bo ustalil približno 1,5 milijona kilometrov stran od Zemlje na tako imenovani Lagrangeevi točki L2.
Gre za položaj, v katerem bo teleskop glede na lego Sonca in Zemlje v teoriji miroval oziroma bo to dosegel z minimalnimi popravki smeri.
Ker bo vesolje opazoval v infrardečem spektru, bodo morali biti ogledalo in štirje glavni instrumenti vesoljskega teleskopa James Webb zelo hladni, saj bi opazovanje v nasprotnem primeru lahko motila toplota, ki bi jo oddajal teleskop sam. JWST bo zato opremljen z velikim sončnim ščitom (na fotografiji), ki bo zagotavljal, da bodo instrumenti in ogledalo vselej ohlajeni na okrog minus 220 stopinj Celzija.
Ko bo enkrat začel delovati, bo vesoljski teleskop James Webb od Zemlje oddaljen približno štirikrat toliko, kot znaša človeški rekord za oddaljenost od domačega planeta. Aprila 1970 ga je postavila posadka Apolla 13, ki je obletela Luno in bila pri tem kar 400 tisoč kilometrov oddaljena od površja Zemlje.
Takšna razdalja delno pojasni številne zamike izstrelitev teleskopa James Webb. Preden se bo zasidral na položaju poldrugi milijon kilometrov stran ter začel razpirati ogledalo in sončni ščit, bodo morali biti njegovi snovalci stoodstotno prepričani o zanesljivosti delovanja teleskopa. Zaradi izredne oddaljenosti Jamesa Webba namreč ne bo mogoče popraviti tako, kot so že večkrat servisirali teleskop Hubble.
Preberite tudi:
4