Hubble, hvala za vse zvezde (foto)

Skorajšnja katastrofa Vesoljski teleskop, imenovan po ameriškem astronomu Edwinu Hubblu, je plovilo space shuttle Discovery v nizko Zemljino orbito pognalo 24. aprila 1990. Znanstveniki so ga pred tem razvijali več kot desetletje, ob popotovanju v vesolje pa je bil teleskop eden najbolj zapletenih in naprednih raziskovalnih instrumentov, kar jih je ustvarila človeška roka. Na grozo astronomov, ki so teleskop v vesolju želeli zaradi odsotnosti atmosfere (ta observatorijem na Zemlji zastira pogled na kozmos), Hubble ob zagonu ni deloval tako, kot bi moral. Napaka v izdelavi ene od ključnih komponent, ogledala, je povzročila zamegljenost prvih fotografij vesolja, ki jih je Hubble poslal na Zemljo. Ekipa astronavtov Nase je napako odpravila šele na prvem servisnem poletu leta 1993, takrat pa je Hubble tudi zares začel opravljati svoje poslanstvo . Pogled v preteklost za boljše razumevanje sedanjosti Ko je bil Hubble popravljen, se je začelo morda najbolj produktivno obdobje v zgodovini raziskovanja vesolja. Vesoljski teleskop je že zelo kmalu potrdil domneve znanstvenikov o obstoju supermasivnih črnih lukenj in da ima eno v središču najbrž vsaka galaksija. S Hubblovo pomočjo jim je uspelo določiti tudi starost vesolja, ki naj bi trenutno štelo približno 13,8 milijarde let.

Zaradi Hubbla danes zagotovo vemo, da se vesolje širi – potrdil je tezo, ki jo je v 20. letih prejšnjega stoletja postavil že omenjeni astronom Edwin Hubble in si s tem prislužil posthumno čast, da teleskop nosi njegovo ime. Pa vemo, zakaj se širi? Tudi na to vprašanje je Hubblu uspelo odgovoriti – znanstveniki menijo, da se vesolje kot balonček (čedalje hitreje) napihuje zaradi temne energije. Kaj točno ta je, astrofiziki še ne vedo, so pa prepričani, da tvori več kot dve tretjini vesolja. Znano dejstvo je, da ob pogledu na zvezde na nebu pravzaprav gledamo v preteklost, saj svetloba zelo oddaljenih vesoljskih teles potrebuje čas, da pripotuje do nas. S Hubblom so astronomi pogledali več kot 13 milijard let nazaj v preteklost, saj so našli prav toliko svetlobnih let oddaljene primitivne galaksije, ki naj bi nastale le nekaj sto milijonov let po Velikem poku. Ta naj bi bil povod za nastanek vesolja, se že dolgo strinja stroka.

Hubblova odkritja v sliki:

Zakaj je težko verjeti, da smo v vesolju sami? Eno najbolj znanih odkritij Hubbla, ki je v zadnjih 25 letih Zemljo obkrožil skoraj 140-tisočkrat in 38 tisoč kozmičnih teles fotografiral več kot 1,2-milijonkrat, je tako imenovano Hubblovo globoko polje (Hubble Deep Field). Teleskop je pogled decembra 1995 za deset dni usmeril v del vesolja, ki z vidika opazovalca na Zemlji predstavlja eno 24-milijoninko celotnega neba.

Ko je Nasa "razvila" sliko, ki je bila na prvi pogled videti zgolj kot črn kvadratek, in jo delila z javnostjo, smo spoznali, kako majhni in nepomembni smo v resnici. Izkazalo se je, da je v majcenem delu vesolja Hubble našel kar tri tisoč zelo oddaljenih galaksij.

Poskus so astronomi ponovili še dvakrat. Leta 2004 je nastalo Hubblovo ultragloboko polje, v katerem je bilo odkritih več kot deset tisoč objektov, večinoma galaksij. Leta 2012 pa so Hubblovi slikovni senzorji po kar 23-dnevni izpostavljenosti sestavili še t. i. ekstremno globoko polje, v katerem so astronomi našli nekatera najbolj oddaljena do zdaj odkrita vesoljska telesa. Oddajala so približno eno desetmilijardinko jakosti svetlobe, ki jo še lahko zazna človeško oko. Pet obiskov Astronavti so Hubble zaradi popravil in dodelav med letoma 1993 in 2009 obiskali petkrat. Zadnji servisni polet proti teleskopu je Nasa skoraj odpovedala, saj se je bala reprize katastrofe, ki jo je vesoljska agencija leta 2003 doživela z eksplozijo space shuttla Columbia, v kateri je umrlo sedem astronavtov.

Za peti in zadnji servis Hubbla sta nato poskrbela nova Nasina uprava in pritisk javnosti, ki je zahtevala, da agencija upraviči visok letni proračun. Plovilo Atlantis je na zadnjo misijo space shuttla, povezano s Hubblom, odrinilo maja 2009. Atlantis je bil med drugim tudi zadnji space shuttle v vesolju, preden je Nasa julija 2011 program uradno upokojila.

Hubblova prihodnost – bo treščil na Zemljo? Pri Nasi menijo, da bo Hubble v Zemljini orbiti ostal vsaj do 30. let tega stoletja, a zaradi gravitacijskega privlaka se razdalja med teleskopom in Zemljo počasi manjša. Ko bo dosegla kritično točko, bo Hubble verjetno vstopil v atmosfero in začel z razbeljenim spustom proti površini planeta. Astronome skrbi, da pri tem ne bo popolnoma razpadel. Padec bi lahko preživelo njegovo 2,5-metrsko ogledalo, ki lahko, če trešči v naseljeno območje, zahteva celo človeške žrtve.

Prav zaradi tega je Nasa med zadnjim obiskom Hubbla nanj namestila adapter, na katerega bo v prihodnosti mogoče namestiti nosilno raketo. Teleskop bodo z njo, ko bo za to napočil čas, lahko usmerili v nadzorovan spust nad Pacifik. Naslednik na delo čez tri leta Še preden bo Hubble prestrašil ribe Tihega oceana, pa bo najverjetneje že obratoval njegov naslednik, vesoljski teleskop James Webb (ime je dobil po nekdanjem prvem možu Nase Jamesu E. Webbu). S skupnimi prizadevanji naj bi ga na delo predvidoma oktobra 2018 poslale vesoljske agencije Nasa, ESA (Evropa) in CSA (Kanada).

James Webb za razliko od Hubbla ne bo zasidran v Zemljini orbiti, temveč bo od našega planeta oddaljen približno 1,5 milijona kilometrov. Pozicijo bo držal na tako imenovani Lagrangeevi točki med Zemljo in Soncem.

Brezmejno črnino bo James Webb prvenstveno opazoval v infrardečem svetlobnem spektru. Zato da na odkritja ne bi vplivalo njegovo lastno infrardeče sevanje, bodo posebni svetlobni ščiti ves čas odbijali sončne žarke in skrbeli, da bo ohlajen na − 220 stopinj Celzija.

Znanstveniki pričakujejo, da se bo s teleskopom James Webb začelo novo obdobje raziskovanja vesolja. Z njim naj bi bilo mogoče videti prve zvezde in opazovati oblikovanje prvih galaksij. Razvoj teleskopa, ki bo svetlobo iz vesolja zbiral na ogledalu s kar petkrat večjo površino od Hubblovega, je do zdaj sicer stal že osem milijard evrov.