SiolNET. Digisvet Novice
5,35

termometer

  • Messenger
  • Messenger

DHMO – nevarna kemikalija, ki jo najdemo v vsakem slovenskem domu?

5,35

termometer

Kemikalije
Foto: Thinkstock

Divodikov monoksid (ali DHMO) povzroča korozijo kovin in je ena glavnih sestavin kislega dežja. Vdihavanje že manjših količin DHMO je za človeka lahko usodno, v plinastem stanju ga lahko hudo opeče, daljša izpostavljenost trdnemu DHMO pa lahko povzroči nepopravljive poškodbe tkiva. Divodikovemu monoksidu sicer rečemo tudi navadna voda.

Razčlenimo ime kemijske spojine, ki ji pravimo divodikov monoksid (ali tudi samo oksid). "Divodikov" pomeni, da molekula te spojine vsebuje dva atoma vodika, "monoksid" pa nam pove, da vsebuje tudi en atom kisika. To je molekula vode oziroma H2O.

Neobičajno imenovanje vode je temelj dobro znane potegavščine, katere cilj je pokazati, kakšne strahove in polemike lahko povzroči nepoznavanje osnov znanosti. Javno šaljivo osveščanje o nevarnostih divodikovega monoksida je v preteklosti že večkrat vodilo do resnih peticij za prepoved uporabe te kemikalije. 

Izraz divodikov monoksid pogosto zamenja okrajšava DHMO. Ta izhaja iz angleškega izraza za to kemijsko spojino (dihydrogen monoxide). Okrajšava DHMO se uporablja zato, ker spominja na druge okrajšave z negativno konotacijo, kot so BSE (bolezen norih krav), HIV (virus, ki povzroča aids) in GSO (gensko spremenjeni organizmi).  Izraz divodikov monoksid pogosto zamenja okrajšava DHMO. Ta izhaja iz angleškega izraza za to kemijsko spojino (dihydrogen monoxide). Okrajšava DHMO se uporablja zato, ker spominja na druge okrajšave z negativno konotacijo, kot so BSE (bolezen norih krav), HIV (virus, ki povzroča aids) in GSO (gensko spremenjeni organizmi).  Foto: Thinkstock

Divodikov monoksid so med drugim uporabljali v Hitlerjevi Nemčiji

Na znani satirični spletni strani DHMO.org, ki jo potegavščine o divodikovem monoksidu že skoraj dve desetletji navajajo kot glavni vir informacij, je opis lastnosti in seznam učinkov divodikovega monoksida. Vse, za kar DHMO.org obtožuje vodo, je res, a je zapisano tako, da pri bralcu vzbuja občutek izredne nevarnosti kemikalije.

Nekaj cvetk z DHMO.org:

- Divodikov dioksid ali DHMO je snov brez barve, vonja in okusa. Elemente, ki sestavljajo DHMO, najdemo v jedkih, eksplozivnih in strupenih spojinah, kot so žveplena kislina, nitroglicerin in metilni alkohol. (Vodik in/ali kisik sestavljata vse tri.)

- Nevarnost DHMO raste premo sorazmerno z večanjem prebivalstva Zemlje. (Več ko je ljudi, več jih je izpostavljenih vodi.)

Divodikov monoksid teče iz vsake pipe. Divodikov monoksid teče iz vsake pipe.

- DHMO vsako leto povzroči več tisoč smrti in za več milijonov ali celo milijard dolarjev materialne škode. (Poplave in utopitve.)

- Človek lahko umre že zaradi že manjših količin divodikovega monoksida (tako se utopimo). DHMO ga v plinastem stanju lahko hudo opeče (vodna para je zelo vroča), daljša izpostavljenost trdnemu stanju DHMO pa lahko povzroči neozdravljive poškodbe tkiva (ozebline in omrzline). 

- DHMO je ena glavnih sestavin kislega in korozivnega dežja. (Voda, seveda.)

- DHMO uporabljajo v jedrskih elektrarnah (kako, preberite tukaj) in v težki industriji (kot topilo in hladilno tekočino). Uporabljali so ga tudi v koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno in v laboratorijih, kjer delajo poskuse na živalih. (Nekaj so morali piti, kajne?)

V tekoči divodikov monoksid potopljeni jedrski reaktor. Vodo v jedrskih elektrarnah med drugim uporabljajo zato, da hladi posodo, v kateri poteka cepitev atomskih jeder. V tekoči divodikov monoksid potopljeni jedrski reaktor. Vodo v jedrskih elektrarnah med drugim uporabljajo zato, da hladi posodo, v kateri poteka cepitev atomskih jeder.

- Velike koncentracije DHMO pogosto najdemo v javni vodovodni infrastrukturi in v sladkih gaziranih pijačah.

Plaz potegavščin je leta 1997 sprožil štirinajstletnik

O divodikovem dioksidu so se šalili že prej, a pozornost javnosti je sporna kemikalija pritegnila šele leta 1997, ko je štirinajstletni šolar Nathan Zorner svojim sošolcem razdelil vprašalnik z naslovom "Ali bi morali prepovedati divodikov monoksid?". 43 od 50 učencev devetega razreda, ki so se s kemijo spoznavali že nekaj let, je obkrožilo DA (vir: The Washinton Post). 

Leta 2002 je nato znani ameriški radijski voditelj Neal Boortz v etru omenil, da so v vodovodnem sistemu Atlante zaznali povišano koncentracijo divodikovega monoksida (vir) in poslušalcem nato citiral nekaj "nevarnih" lastnosti te kemijske spojine s spletne strani DHMO.org.

S tem je Boortz ustvaril mini afero, o kateri je poročala celo lokalna TV-postaja. Predstavnik javne uprave Atlante je med televizijsko reportažo zagotovil, da v vodi zagotovo ni preveč divodikovega monoksida – le toliko, kot ga dovoljuje zakon. 

V Louisvillu, največjem mestu ameriške zvezne države Kentucky, je šlo mestnim oblastem v nos, da so obiskovali čofotali, se kopali in celo pili iz največje fontane v parku Waterfront. Leta 2006 so na fontano zato pritrdili opozorilno tablo z napisom: "Pozor! Voda vsebuje visoko koncentracijo vodika!". V Louisvillu, največjem mestu ameriške zvezne države Kentucky, je šlo mestnim oblastem v nos, da so obiskovali čofotali, se kopali in celo pili iz največje fontane v parku Waterfront. Leta 2006 so na fontano zato pritrdili opozorilno tablo z napisom: "Pozor! Voda vsebuje visoko koncentracijo vodika!". Foto: Wikimedia Commons

Potegavščino z divodikovim monoksidom si je lani poleti privoščil tudi slovenski Radio 1. Mimoidoče na ulici so spraševali, ali vedo, da v kavarnah kavo pripravljajo z divodikovim dioksidom. Odgovore lahko poslušate tukaj

Če vas zanima znanost, preberite tudi:

Naslednjič, ko si boste nalili kozarec vode, pomislite na tole

Največji kipi na svetu

Kdaj bo konec sveta?

Kdo dela luknje v naše oblake?

Naslednjič, ko boste jezni na ves svet, pomislite na to fotografijo


Redke zgodovinske fotografije, ki jih še niste videli

Velika novica za vse, ki jih zanima vesolje

Kdo je zakuhal 11. september? Bin Laden, Bush, ljudje-kuščarji?

Bi lahko videli dinozavre, če bi Zemljo pogledali zelo od daleč?

Bi preživeli skok z mosta na Krk?

Deset dejstev o vesolju, ki jim je težko verjeti #fotozgodba

Zakaj bi morali vsi lulati pod prho

Sedem matematičnih zanimivosti, ki vas jih v šoli niso naučili

Če nafto skurimo do zadnje kaplje, bo Zemlja postala pekel

Razčistimo za vedno: Je Coca-Cola brez sladkorja res slabša od navadne?

Mož, ki je svet rešil pred tretjo svetovno vojno

Fizikalni pojav, ki ste ga zagotovo že opazili

Kako v jedrski elektrarni nastaja elektrika?

Zanimivosti o Zemlji, ki jih morda niste vedeli #fotozgodba

Vsi ga poznajo, koliko pa jih ve, kako in zakaj nastane?

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 36
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin