Nedelja, 2. 9. 2018, 14.00
5 let, 7 mesecev
Leonardo da Vinci: eden od največjih genijev vseh časov
Človek, ki bi ga še danes težko prekosili
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,91
1
"Četudi ne bomo nikoli dosegli Leonardove veličine, se lahko od njega učimo in mu poskušamo biti podobni."
Mož, ki ga življenje ni vedno pestovalo in je živel zelo svojeglavo. Mož, ki je skrivaj ugovarjal normam svojega časa. Mož, ki se je vsega učil sam, a mu še danes ni enakega po ustvarjalnosti in genialnosti. Vse to in še več je Leonardo da Vinci.
Leonardo da Vinci je ime, ki ga je vsakdo srečal med svojim osnovnošolskim in srednješolskim izobraževanjem – a še vedno pravzaprav zelo malo vemo o njegovih dosežkih, še manj pa o njegovem zasebnem življenju.
Odlično ga poznamo po Moni Lizi, skrivnostni ženski, ki jo je naslikal in katere obraz na tej sliki vsak dan privablja množice obiskovalcev v pariški muzej Louvre, in Zadnji večerji, ki krasi milanski samostan Santa Maria delle Grazie, a se Leonardo ni doživljal samo kot slikar, temveč (upravičeno) tudi kot znanstvenik in inženir.
Leonardo da Vinci: odlično ga poznamo po Moni Lizi, skrivnostni ženski, ki jo je naslikal in katere obraz na tej sliki vsak dan privablja množice obiskovalcev v pariški muzej Louvre.
Še danes se odločno premalo posvečamo njegovim beležnicam z več kot 7.200 skicami in risbami ter številnimi zapiski, ki so najboljša pot za spoznavanje njegovega razmišljanja in ustvarjanja.
V vse se je z zagonom spuščal, zato je vedno zamujal pri dokončanju
Ameriški pisec in novinar Walter Isaacson, ki se je v svojih prejšnjih knjigah posvetil ustvarjalcem, genijalcem in velikanom, kot so Albert Einstein, Benjamin Franklin in Steve Jobs, se je poglobil tudi v Leonarda da Vincija.
Lani objavljena izvirna izdaja knjige je letos poleti že dobila svoj slovenski prevod (založba Učila, prevedel Samo Kuščer), ki tako tudi bralcem pri nas ponuja celovit vpogled v življenje tega izjemnega človeka.
Leonardo da Vinci ni imel formalne izobrazbe in tej celo ni pripisoval večjega pomena, a se je dobro zavedal svojih močnih strani in se je, lahko bi rekli tudi tako, znal dobro tržiti.
Leonardo da Vinci je bil človek, ki so ga zanimale številne reči in vede. Že v uvodu preberemo, da ga je vedno nekaj gnalo naprej, v nove vode, v iskanje novih odgovorov – tako zelo, da mu ni uspevalo, da bi se držal rokov, ki si jih je sam zadal za izpolnjevanje slikarskih naročil in drugih nalog.
Kar bi bilo za marsikoga nepremostljiva težava, je bilo za Leonarda eden od številnih konjičkov. Anatomija, arhitektura, inženirstvo, kartografija, strategija …
Ali sta ga njegovi vsestranskost in odličnost v vsem, česar se je lotil in kar je sam preučeval in ustvarjal, morda celo ovirali pri tem, da bi svoje talente še bolj usmeril le na nekatera področja in tam ustvaril še veliko več?
Spomenik Leonardu da Vinciju v središču Milana, kjer je živel med letoma 1482 in 1499 ter med letoma 1506 in 1513.
Iskal je vse, kar je mogoče izvedeti
Njegova vedoželjnost je bila nenasitna in neomejena. Iskal je odgovore na vsa mogoča vprašanja. Ni se oziral na to, ali bo to novo znanje koristilo njemu ali komu drugemu, preprosto je bil nenehno v iskanju vsega, kar je sploh mogoče izvedeti o vsem, ravno njegove beležnice pa so tiste, ki nam najbolj pomagajo začutiti to njegovo strast.
Le kaj bi kdo imel od tega, da bi proučil jezik žolne – a to je le eno izmed vprašanj, ki mu je Leonardo da Vinci namenil svoj čas in zanos.
Leonardo da Vinci je bil človek, ki so ga zanimale številne reči in vede. Vedno ga je nekaj gnalo naprej, v nove vode, k iskanju novih odgovorov.
Znanost in umetnost sta se dopolnjevali
Toda ravno njegovo teoretično in praktično pridobljeno znanje o anatomiji je prav zagotovo pripomoglo k popolnosti in mističnosti prepoznavnega nasmeha Mone Lize, za katero še danes ne moremo trditi, da nam je povedala vse, kar je Leonardo da Vinci z njo želel povedati. Leonardova znanstvena spoznanja in njegova umetnost so se odlično dopolnjevali.
Leonardo da Vinci si je do svojih anatomskih ugotovitev pomagal z domiselnimi preizkusi.
Leonardovo raziskovanje človeškega srca v okvirih ukvarjanja z anatomijo in seciranjem je bilo najbolj vztrajno in uspešno od vseh njegovih znanstvenih udejstvovanj. Zaradi ljubezni do vodnega inženirstva in navdušenosti nad tokom kapljevin mu je uspelo priti do odkritij, katerih pomena še več stoletij niso povsem dojeli.
Do svojih anatomskih ugotovitev si je pomagal z domiselnimi preizkusi. Tako je želel napraviti stekleni model srca, pri tem pa je bikovo srce napolnil z voskom.
Že to, da je bil Leonardo da Vinci v vsem, kar je počel, samouk, dokaže, kakšna je (lahko) moč lastne volje.
Vztrajno po svoji poti
Njegov življenjski slog se v marsičem ni skladal z običaji takratnega časa. Bil je nezakonski otrok (zaradi česar so bile njegove poklicne možnosti nekoliko omejene), vztrajal je pri vegetarijanski prehrani, oblačil se je zelo nenavadno in ob tem zlasti ljubil rožnato barvo.
Ni imel formalne izobrazbe in tej celo ni pripisoval večjega pomena, a se je dobro zavedal svojih močnih strani in se je, temu bi lahko rekli tudi tako, znal dobro tržiti.
Leonardo da Vinci se ni doživljal samo kot slikar, temveč (upravičeno) tudi kot znanstvenik in inženir.
"Spodnja glava ima ločeno življenje in inteligenco"
Svojo pot je utiral tudi pri spolnosti, najverjetneje je bil bolj naklonjen istemu spolu, na kar nakazujejo njegove erotično obarvane podobe moških.
Po eni strani je zagovarjal tezo, da so tisti, ki ne zajezijo svojega poželenja, na ravni zverin, a je obenem tudi zapisal, da ima moški spolni organ svoje ločeno življenje in inteligenco.
Leonardo da Vinci je v Firencah preživel skoraj četrt stoletja.
Davidu je želel dati spodobno olepšavo
Kakih 20 let mlajši od Leonarda je bil še en veliki renesančni umetnik Michelangelo Buonarotti, ki je bil pravzaprav Leonardov veliki tekmec. Morda se je tudi zato Leonardo iz Firenc preselil v Milano, večje mesto in magnet predvsem za znanstvenike (Firence so privlačile predvsem umetnike).
Med renesančnima velikanoma je bilo toliko nesoglasij, da je Leonardo želel diskretno pokriti Michelangelov znameniti marmorni kip Davida in ga postaviti s, kot je zapisal, spodobno olepšavo.
A niti Milano ni bil dovolj dober za Leonardov ustvarjalski nemir, ta ga je zatem popeljal v Rim in nato še v Francijo, kjer je leta 1519 v starosti 67 let umrl v kraju Amboise v dolini reke Loare.
Leonardova znanstvena spoznanja in njegova umetnost sta se medsebojno odlično dopolnjevali.
Genij s človeškim značajem
Leonardo da Vinci ni bil le genij, čigar uspehe, dosežke in odkritja častimo v učbenikih in znanosti, temveč tudi izjemno zanimiva osebnost, njegova edinstvena življenjska zgodba pa se bere kot leposlovje.
Veliko se lahko naučimo iz njegovih dosežkov, o katerih (vsaj malo) slišimo v šolah, a se prav tako se lahko zelo veliko naučimo iz njegovega življenja, predlaga Isaacson v svoji knjigi.
Leonardu je uspelo priti tudi do odkritij, katerih pomena še več stoletij pozneje niso povsem dojeli.
"Segaj dlje, kot trenutno dosežeš"
Nekatere od teh misli lahko najdemo neposredno v Leonardovih beležnicah, druge pa lahko povzamemo iz njegovega življenja in dosežkov. Bodi vedoželjen, nenasitno vedoželjen. Opazuj. Začni s podrobnostmi. Vidi nevidno. Podaj se v neznano. Pusti se premotiti. Spoštuj dejstva. Segaj dlje, kot trenutno dosežeš. Ustvarjaj zase, ne le za naročnike. Sodeluj.
Leonardove beležnice z več kot 7.200 skicami in risbami ter številnimi zapiski so pogosto spregledane, a so pravzaprav najboljša pot za spoznavanje njegovega razmišljanja in ustvarjanja.
Leonardo: dokaz, kaj zmore moč volje
Isaacson je zapisal, da se lahko, četudi ne bomo nikoli dosegli Leonardove veličine, od njega učimo in mu poskušamo biti podobni.
Že to, da je bil v vsem, kar je počel, samouk, dokaže, kakšna je moč lastne volje, ki jo danes pod bremeni vsakodnevnih pritiskov ne znamo ali ne zmoremo izkoriščati do polnega potenciala. Če nam ga uspe vsaj malo posnemati že pri tem, smo naredili veliko zase in vse okrog sebe.
1