SiolNET. Digisvet Novice
0,49

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Intervju: prof. dr. Andrej Kos, Laboratorij za telekomunikacije

Brez digitalno pismenih ljudi ni pametnih skupnosti

0,49

termometer

Andrej Kos
Prof. dr. Andrej Kos je predstojnik Laboratorija za telekomunikacije na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Foto: Ana Kovač

Obeti mobilnih omrežij pete generacije so bili še pred pandemijo veliki, v luči epidemije in ohranjanja normalnega življenja pa bo lahko 5G odigral še pomembnejšo vlogo v življenju posameznikov, gospodarstva, skupnosti in družbe kot celote – toda, ali smo na to pripravljeni?

Pandemija bolezni covid-19 nas je prisilila, da za ohranjanje čim bolj normalnega življenja ali pravzaprav čim manj okrnjenega življenja hitreje osvojimo informacijske in komunikacijske rešitve za vsakdanja opravila, ki jih v času virusne grožnje ne moremo opravljati na običajen način. Šola se je preselila na tablice, pisarne na zaslone prenosnih računalnikov in še in še – a je koncept pametnih skupnosti, svojevrstna nadgradnja pametnih mest, obstajal že veliko prej.

Tudi če ne bi bilo pandemije, bi prihajajoča mobilna omrežja pete generacije (5G) pametnim skupnostim, a tudi gospodarstvom v celoti, dala velik zagon v jadra. V teh neobičajnih razmerah bosta vloga in prispevek 5G še toliko pomembnejša – toda priložnosti s seboj prinašajo tudi izzive in celo pasti.

"Pametno mesto je mesto, ki uporablja sodobne tehnologije, da zagotavlja storitve in pomaga reševati mestne težave." "Pametno mesto je mesto, ki uporablja sodobne tehnologije, da zagotavlja storitve in pomaga reševati mestne težave." Foto: Ana Kovač

Prof. dr. Andrej Kos je predstojnik Laboratorija za telekomunikacije na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer vodi projektno skupino 45 sodelavk in sodelavcev. Vodi projekte v sodelovanju z industrijo; je tudi pedagog in mentor, kot vabljeni predavatelj in gostujoči profesor pa je predaval na številnih uglednih univerzah od Pekinga do Berlina in Dublina.

Svoje znanstvene raziskave trenutno usmerja na kibernetske infrastrukture in aplikacije ter tehnološka področja, ki zajemajo internet stvari, vključno z omrežji 5G in blokovnimi verigami. Med drugim je član skupine za informatiko in telekomunikacije rektorske konference, že drugi mandat je predsednik Komisije za inovacije Univerze v Ljubljani ter član Kadrovske komisije Fakultete za elektrotehniko, sodeloval pa je tudi pri ustanovitvi Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja, kjer je trenutno član nadzornega sveta.

Ali so realne napovedi, da bo 5G korenito vplival na industrijo?

Razvoj tehnologij pete generacije (5G) predstavlja danes enega ključnih elementov pri nadaljnjem razvoju in inovacijah v IKT-industriji. Ima potencial, da ključno vpliva na skoraj vse industrijske sektorje. V preteklosti so se za različne dejavnosti in sektorje gradila tudi namenska fiksna in mobilna omrežja (železnice, energetika, reševalne službe itd.), a to ni racionalno.

Kakšno racionalnost prinaša 5G?

Ob napredku informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) je mobilno omrežje 5G zasnovano tako, da lahko znotraj ene pametne fizične infrastrukture poleg komunikacijskih storitev državljanom omogoča številna virtualizirana namenska omrežja za različne vertikalne sektorje, kot so industrija 4.0, transport, zdravje, energetika, pametna mesta, javna varnost ipd. Ob tem je pomembno, da bo posameznim vertikalnim sektorjem omogočena primerno visoka raven funkcionalnosti in kibernetske varnosti, ki jo zahtevajo oz. potrebujejo za profesionalno delovanje.

"Razvoj tehnologij pete generacije (5G) pomeni danes enega ključnih elementov pri nadaljnjem razvoju in inovacijah v IKT-industriji. Ima potencial, da ključno vpliva na skoraj vse industrijske sektorje." "Razvoj tehnologij pete generacije (5G) pomeni danes enega ključnih elementov pri nadaljnjem razvoju in inovacijah v IKT-industriji. Ima potencial, da ključno vpliva na skoraj vse industrijske sektorje." Foto: Ana Kovač

Kaj je pametno mesto?

Pametno mesto je mesto, ki uporablja sodobne tehnologije, da zagotavlja storitve in pomaga reševati mestne težave. Pametno mesto zagotavlja storitve za prebivalce, kot so izboljšanje prevoza in dostopnosti, izboljšanje socialnih storitev, spodbujanje trajnosti, ter jim tudi omogoča sodelovanje oziroma soustvarjanja teh storitev.

Zakaj so se pametna mesta pojavila šele pred kratkim?

Čeprav je izraz "pametno mesto" relativno nov, ideja ni. V zadnjem času je aktualen izraz "pametna mesta in skupnosti" ali "pametna mesta in vasi". Potrebe ljudi v mestih – urbanih središčih – in na vaseh – ruralnih središčih – so namreč različne, a ključno je, da oba koncepta veliko pozornosti namenjata tehnologijam in temu, kako lahko nove tehnologije prispevajo k izboljšanju življenja prebivalcev in ustvarjanju trajnostnih skupnosti.

Kdo so oziroma kdo bi moral biti nosilec razvoja pametnih mest?

Nosilci razvoja pametnih mest in skupnosti bi morale biti občine oziroma vodstvo občin skupaj s civilno družbo – lokalno skupnostjo. Država in ministrstva pomagajo z usmeritvami in zagonskim sofinanciranjem, podjetja pa pri izvedbi.

Video: 5G in pametna mesta ter kako je epidemija pospešila digitalno opismenjevanje. "Kar smo se trudili deset let in več, se je ob epidemiji zgodilo čez noč."

Kakšne koristi bo prinesel 5G pri uveljavljanju pametnih mest?

5G je tehnološki spodbujevalec in ključni dejavnik digitalizacije v vseh porah življenja. Ko govorimo o pametnih mestih, vaseh, skupnostih, gre predvsem za to, da vse sodobne možnosti IKT in interneta stvari (IoT), v prihodnje tudi 5G, izkoristimo za večjo kakovost življenja ljudi ter manjši negativni vpliv na okolje. Pametna optimizacija prometnih tokov prihrani ljudem čas in denar ter zmanjša vpliv na okolje. Pametna stanovanja delujejo podobno, s prihranki pri energiji in manjšim ogljičnim odtisom.

Katere aplikacije pametnih mest, ki jih bo uvedba mobilnih omrežij pete generacije pospešila in okrepila, so po vašem mnenju najuporabnejše za prebivalce?

Možnih aplikacij je zelo veliko in so zelo različne. Najuporabnejše aplikacije so odvisne od tega, katero skupnost imamo v mislih. Potrebe so deloma različne, deloma podobne ali celo iste.

"Najuporabnejše aplikacije so odvisne od tega, katero skupnost imamo v mislih." "Najuporabnejše aplikacije so odvisne od tega, katero skupnost imamo v mislih." Foto: Ana Kovač

… konkretno v urbanih skupnostih?

Rešitve na področjih spremljanja okoljskih parametrov, tako na odprtem kot v zaprtih prostorih, elektromobilnost in polnilnice, pametna razsvetljava, upravljanje parkirišč, spremljanje in optimizacija flote vozil različnih mestnih družb (snežna služba, odpadki, avtobusi in kombiji), mestna kartica za vse storitve …

Kaj pa v podeželskih skupnostih?

Na primer upravljanje virov in infrastrukture, mobilnost, logistika in transport – optimizacija prevozov v šolo, varnost in zaščita, lokalna prehranska veriga, komunikacija s prebivalci, spremljanje okoljskih parametrov – kakovost zraka tako zunaj kot v zaprtih prostorih in merjenje radona v kletnih prostorih … To so sicer vse bolj generične oziroma tehnološko pogojene aplikacije, menim pa, da so potrebne tudi rešitve za izboljšanje vključenosti, informiranosti, komunikacije in participacije občanov med občino in družbami, ki delajo zanjo, ter občani.

"5G, ki je logična nadgradnja dosedanjih mobilnih omrežij, vendar z bistveno izboljšanimi zmogljivostmi, funkcijami in varnostjo, prinaša za uporabnike v omenjenih vertikalah racionalnejše komunikacije, saj jim ni treba graditi namenskih omrežij." "5G, ki je logična nadgradnja dosedanjih mobilnih omrežij, vendar z bistveno izboljšanimi zmogljivostmi, funkcijami in varnostjo, prinaša za uporabnike v omenjenih vertikalah racionalnejše komunikacije, saj jim ni treba graditi namenskih omrežij." Foto: Ana Kovač

Kaj imate v mislih?

Recimo možnosti na področju pridelave hrane, e-trgovine in izobraževanj za digitalne kompetence, ki prebivalcem sploh omogočajo, da nove tehnologije uporabljajo v korist skupnosti.

Na fakulteti smo v partnerstvu s Skupnostjo občin Slovenije vzpostavili digitalno stičišče 4PDIH kot del podpornega okolja za občine, ministrstva, podjetja, skupnosti, ki vsebuje primere dobrih praks digitalizacije.

Kje vidite največje koristi, ki jih bo 5G prinesel gospodarstvu?

5G, ki je logična nadgradnja dosedanjih mobilnih omrežij, vendar z bistveno izboljšanimi zmogljivostmi, funkcijami in varnostjo, prinaša za uporabnike v omenjenih vertikalah racionalnejše komunikacije, saj jim ni treba graditi namenskih omrežij. Še pomembnejše pa je, da nove zmogljivosti in funkcionalnosti 5G ob zagotovljeni varnosti omogočajo nove storitve, ki prej niso bile mogoče.

Še tako sodobna in zapletena komunikacijska infrastruktura začne nastajati s temeljnimi gradbenimi deli. Še tako sodobna in zapletena komunikacijska infrastruktura začne nastajati s temeljnimi gradbenimi deli. Foto: Ana Kovač

Kje bomo to zaznali?

Omeniti velja avtomatizacijo procesov v industriji, kjer 5G zagotavlja nizke zakasnitve in zanesljivost, industrijske aplikacije z uporabo obogatene resničnosti, ki potrebujejo večje hitrosti, samovozeča vozila, drone kot transportna vozila itd. Odpira pa se še ogromno priložnosti na področju e-zdravja oz. telemedicine, reševalnih služb, senzorjev na področju športa ipd.

Kako bo v okviru pametnih mest 5G prispeval k boljši javni varnosti?

Področje javne varnosti se z uvedbo tehnologij 5G bistveno izboljša in poenostavi. 5G zagotavlja kritične komunikacije na celotni komunikacijski poti (End-to-End) z visoko stopnjo zanesljivosti in varnosti. Specifične zahteve sektorja civilne zaščite in okrevanja po nesrečah (PPDR, Public Protection and Disaster Relief) izpolnjuje 5G s prioritizacijo, prednostnim zagotavljanjem storitev in delovanjem storitev tudi v ekstremnih razmerah. 5G omogoča moderne večmodalne aplikacije, tudi z obogateno in navidezno resničnostjo – AR (Augmented Reality) in VR (Virtual Reality).

"Področje javne varnosti se z uvedbo tehnologij 5G bistveno izboljša in poenostavi. 5G zagotavlja kritične komunikacije na vsej komunikacijski poti (End-to-End) z visoko stopnjo zanesljivosti in varnosti." "Področje javne varnosti se z uvedbo tehnologij 5G bistveno izboljša in poenostavi. 5G zagotavlja kritične komunikacije na vsej komunikacijski poti (End-to-End) z visoko stopnjo zanesljivosti in varnosti." Foto: Ana Kovač

Kakšne konkretne storitve si lahko obetamo?

Prvi primer: nove uporabniške aplikacije 112 bodo dispečerjem ter reševalnemu osebju (gasilci, reševalci) sporočale informacije o okoliščinah nesreč ter uporabnikom na prijazen način pomagale izvesti prave akcije še pred prihodom profesionalnih ekip. Drugi primer: omrežje 5G bo gasilcem omogočalo komunikacije, tudi na področjih, kjer drugi javni sistemi zaradi različnih razlogov, na primer potresa, žleda ali drugih naravnih ovir, ne bodo dosegljivi.

Kakšne prednosti in izboljšave lahko pričakujemo pri zdravstveni oskrbi?

O e-zdravju in telemedicini se razpravlja že dolgo, a je rigidnost sistema zavirala uporabo. S pojavom bolezni covid-19 pa so bili akterji na tem področju prisiljeni k uvajanju in uporabi IKT-rešitev, ki so že dolgo obstajale. Od najbolj preprostih, kot je naročanje posameznih pacientov ob točno določeni uri in ne zgolj naročanje večjih skupin pacientov ob približnih urah, do uvedbe e-recepta in e-zdravstvenega kartona, ki pomenita zlasti boljšo organizacijo in upravljanje, ter pravih telemedicinskih aplikacij.

"O e-zdravju in telemedicini se razpravlja že dolgo, a je rigidnost sistema zavirala uporabo. S pojavom bolezni covid-19 pa so bili akterji na tem področju prisiljeni k uvajanju in uporabi IKT-rešitev, ki so že dolgo obstajale." "O e-zdravju in telemedicini se razpravlja že dolgo, a je rigidnost sistema zavirala uporabo. S pojavom bolezni covid-19 pa so bili akterji na tem področju prisiljeni k uvajanju in uporabi IKT-rešitev, ki so že dolgo obstajale." Foto: Ana Kovač

Kdaj lahko pričakujemo, da polna zdravstvena oskrba ne bo odvisna od obiska ambulante, klinike ali bolnišnice?

Že sedanja omrežja 4G, 5G pa še posebej, omogočajo spremljanje stanja bolnikov na daljavo. Če lahko zdravnik z oksimetrom, to je merilnikom nasičenosti kisika v krvi in pulza, na daljavo spremlja covidnega bolnika, lahko ukrepa, preden pride do zapletov. Podobno velja za druge kronične bolezni (diabetes) in spremljanje EKG. Ob tem je mogoča tudi videokomunikacija med pacientom in zdravnikom.

Posegi na daljavo?

V telemedicini imajo tudi na razpolago bolj kompleksne možnosti, kot so operacije na daljavo ali mednarodni konziliji specialistov, a so pri tem ključnega pomena ravno poglavitne prednosti: minimalne zakasnitve in visoka stopnja varnosti ter hitrosti prenosov.

"Že zdajšnja omrežja 4G, 5G pa še posebej, omogočajo spremljanje stanja bolnikov na daljavo." "Že zdajšnja omrežja 4G, 5G pa še posebej, omogočajo spremljanje stanja bolnikov na daljavo." Foto: Ana Kovač

Ob vsem tem se pojavljajo ogromne količine podatkov, med njimi so tudi tisti zelo občutljivi − osebni. Kako zagotoviti optimalno obravnavo, a tudi varnost in zasebnost teh podatkov?

Varnost in zasebnost sta ključna dejavnika, ker gre za občutljive osebne podatke, poleg tega pa še za zanesljivost delovanja, saj imajo napake lahko hude posledice za življenja ljudi. Ko gre za velike količine podatkov (Big Data), pridemo do rešitev umetne inteligence, ki nam pomaga iz podatkov izluščiti pomembne informacije, jih povezat z bazami znanj ter hitreje sprejemat prave odločitve, pomembne za zdravljenje. Če bi imeli več podatkov, povezane podatkovne baze in ustrezne algoritme, bi se tudi glede sprejemanja ukrepov za zajezitev epidemije bolezni covid-19 lahko odločali bolje.

Kot predstojnik Laboratorija za telekomunikacije sodelujete tudi s številnimi podjetji s področja uvajanja tehnologij 5G. Ali bi lahko izpostavili nekaj projektov, ki nam bodo olajšali in polepšali vsakdan?

Skupaj s podjetji Iskratel, Telekom Slovenije in OSI v okviru projekta 5G varnost razvijamo novo generacijo uporabniške aplikacije 112 za mobilne terminale. S podjetjem Iskraemeco razvijamo naslednjo generacijo pametne komunikacijske infrastrukture za merjenje porabe električne energije, ki je generična in se lahko uporabi tudi za prenos drugih meritev v okviru pametnih mest in skupnosti. Preizkušamo uporabo senzorike na področju vinogradništva, čeprav je ravno kmetijstvo eno tistih področij, kjer je uvajanje novih tehnologij še na začetku.

"Preizkušamo uporabo senzorike na področju vinogradništva, čeprav je ravno kmetijstvo eno od tistih področij, kjer je uvajanje novih tehnologij še na začetku." "Preizkušamo uporabo senzorike na področju vinogradništva, čeprav je ravno kmetijstvo eno od tistih področij, kjer je uvajanje novih tehnologij še na začetku." Foto: Ana Kovač

Morda na področju robotike?

Z nemškim podjetjem Pumacy smo razvili rešitev za sodelujoče robote. Roboti, v našem primeru 3D-tiskalniki, med seboj komunicirajo ter na osnovi tehnologije veriženja blokov (Blockchain) in pametnih pogodb (Smart Contracts) oddajajo, potrjujejo in izvršujejo naročila. Ko je naloga opravljena, si izmenjajo digitalno dokazilo o izvedbi. Rešitev je generična in je uporabna na mnogih industrijskih področjih.

Kako ob tem in nasploh zagotoviti primerno kibernetsko varnost?

Zagotavljanje varnosti je danes ključno in je sestavni del vseh navedenih projektov. Nedvomno se vse bolj zanašamo na tehnologije IKT, in ne mine dan, morda tudi ura ne, ko ne bi preverjali e-poštnih sporočil, klepetali po spletu s sodelavci in prijatelji, računali na to, da nam bodo pametne domače aplikacije omogočile odklepanje vrat ter kuhanje kave, preverjali družbenih medijev ali pa prebirali najnovejših informacij o koronavirusu. Te storitve potrebujemo. In vemo tudi, da brez ustrezne kibernetske varnosti pri njihovi uporabi ne bo šlo.

"Nedvomno se vse bolj zanašamo na tehnologije IKT, in ne mine dan, morda tudi ura ne, ko ne bi preverjali e-poštnih sporočil, klepetali po spletu s sodelavci in prijatelji, računali na to, da nam bodo pametne domače aplikacije omogočile odklepanje vrat ter kuhanje kave, preverjali družbenih medijev ali pa prebirali najnovejših informacij o koronavirusu." "Nedvomno se vse bolj zanašamo na tehnologije IKT, in ne mine dan, morda tudi ura ne, ko ne bi preverjali e-poštnih sporočil, klepetali po spletu s sodelavci in prijatelji, računali na to, da nam bodo pametne domače aplikacije omogočile odklepanje vrat ter kuhanje kave, preverjali družbenih medijev ali pa prebirali najnovejših informacij o koronavirusu." Foto: Ana Kovač

Kako po vašem mnenju komunikacije vplivajo na družbo in kako družba vpliva na komunikacije?

Možnost praktično neomejene anonimne komunikacije vseh prek družbenih omrežij je prinesla tudi obilo negativnih stranskih učinkov. Tu je razvoj IKT prehitel etiko in družboslovje ter pravo, saj še ni ustreznih priporočil, pravil in standardov, ki bodo potrebni, da se "kaos" stabilizira.

Se vam zdi, da družba usmerja razvoj komunikacij, ali komunikacije razvoj družbe?

Proces je dvosmeren, saj tako hiter razvoj sodobnih komunikacij ne bi bil možen, če ljudje oz. družba ne bi posvojili novih storitev. Primer: če ne bi nihče uporabljal Facebooka ali navigacije, ne bi bilo poslovnega modela za podjetja, ki to ponujajo, in bi se razvoj ustavil.

"Možnost praktično neomejene anonimne komunikacije vseh prek družbenih omrežij je prinesla tudi obilo negativnih stranskih učinkov. Tu je razvoj IKT prehitel etiko in družboslovje ter pravo." "Možnost praktično neomejene anonimne komunikacije vseh prek družbenih omrežij je prinesla tudi obilo negativnih stranskih učinkov. Tu je razvoj IKT prehitel etiko in družboslovje ter pravo." Foto: Ana Kovač

Kako se ubraniti pred neželenimi učinki?

Ključna je selekcija storitev, ki pa jo lahko izvajajo le digitalno pismeni in medijsko kritični uporabniki. Le ti se lahko dovolj kompetentno odločajo, katere storitve jim koristijo pri delu, poslovanju in zabavi, katere pa jim kradejo čas in denar oziroma jim ogrožajo zasebnost.

Kaj je po vašem mnenju ključna prednost digitalnega razvoja za družbo in družbeno dobro?

Veliko se govori o trajnostnem razvoju, neenakosti in drugih globalnih izzivih človeštva in planeta. Dejstvo je, in to argumentirano navaja tudi Organizacija združenih narodov, da brez IKT ne bo trajnostnega razvoja. Primer: IKT so kot alternativno gorivo, kajti več e-poslovanja, pomeni manj potovanj, več okoljskih senzorjev prinaša boljši nadzor nad onesnaževanjem, ki ga lahko zmanjšujemo z optimalnim vodenjem industrijskih procesov ... in še bi lahko naštevali.

"Ključen je izbor storitev, ki pa ga lahko izvajajo le digitalno pismeni in medijsko kritični uporabniki." "Ključen je izbor storitev, ki pa ga lahko izvajajo le digitalno pismeni in medijsko kritični uporabniki." Foto: Ana Kovač

Kaj pa pasti in tveganja?

Tako kot se z avtomobilom lahko prevažate, pa se z njim lahko tudi poškodujete oziroma doživite nezgodo. Podobno je z nespametno uporabo IKT in storitev, ki jih omogočajo sodobna omrežja.

Koga bi to moralo najbolj skrbeti?

Raziskave so dokazale, da imajo uporabniki z digitalnimi kompetencami koristi od novih komunikacijskih možnosti, tisti brez teh kompetenc pa so vedno bolj na izgubi, ker ne znajo izkoristiti prednosti razpoložljive infrastrukture, posledično pa izgubljajo čas, lahko tudi denar, in nasedajo lažnim novicam ter se izpostavljajo varnostnim tveganjem.

Digitalnih rešitev in pripomočkov je veliko, razvoj pa skokovit. Ali je družba po vašem mnenju pripravljena nanje in tudi usposobljena za njihovo uporabo?

Premalo poudarka se daje znanju in usposabljanju za digitalno kompetentne državljane, še posebej pa so zadeve kritične, ko pri digitalizaciji in kompetencah zaostajajo podjetja, državna uprava, šolstvo in drugi ključni družbeni akterji, saj se posledično zmanjšuje konkurenčnost celotne države in se izgublja v tekmi z razvitim svetom.

Video: ali znano in zmoremo vzpostaviti pametna mesta, ali imamo ljudi, ki bodo vodili ta razvoj? 

Pametna prihodnost, če jo lahko tako poimenujemo, v kontekstu pametnih mest in skupnosti, kmetijstva, domov, telemedicine in zdravja nedvomno prinaša mnoge novosti. Ali jih bo po vašem mnenju povprečen posameznik znal izkoristiti, uporabiti?

Bo, če mu bomo ponudili ustrezno usposabljanje in izobraževanje. Poleg tega pa morajo biti storitve razvite z osredotočenostjo na uporabnike in tudi prijazne za uporabo, koristne in ne predrage.

Kako usposobiti državljanke in državljane za vse te novosti? Kdo je po vašem mnenju odgovoren za to?

Brez digitalno pismenih ljudi ni pametnih skupnosti. Odgovornost za izobraževanje je porazdeljena. Država mora sistemsko spodbujati in podpirati pripravo in izvedbo programov, izobraževanj in usposabljanj za digitalne veščine (IKT). Prav tako morajo podjetja, občine in različne institucije skrbeti za usposabljanje zaposlenih in svojih deležnikov – vseživljenjsko izobraževanje. Vsi posamezniki pa moramo razumeti, da sta izobraževanje in usposabljanje pomembna za osebni razvoj in za kakovost življenja vsakega posameznika ter družbe.

Ali formalno izobraževanje v Sloveniji sledi temu?

Vsak študent in študentka Fakultete za elektrotehniko, smeri IKT in programa Multimediji, lahko tako med študijem ali po zaključku tega izbira med več možnimi zaposlitvami, povpraševanje po kadrih s področja IKT pa bo še vsaj deset let nekajkrat presegalo ponudbo oziroma število diplomantov in magistrantov.

Video: kako čim prej zagotoviti manjkajoči strokovni kader na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij?

Ali to pomeni, da je močno nesorazmerje med povpraševanjem in ponudbo tovrstnega kadra? To je zagotovo tudi širše družbeno vprašanje …

Za digitalizacijo bi naredili veliko, če bi podjetja in institucije, ki potrebujejo strokovnjake in znanja s področja digitalizacije in IKT, sami javnosti predstavili svoje načrte in prihodnje kadrovske potrebe. Torej, da bi večkrat jasno in glasno povedali, koliko in katere strokovnjake bodo potrebovali v prihodnjih desetih in dvajsetih letih. To bi morala zaznati tudi država in IKT programom zagotoviti dodatna finančna sredstva. Brez vrhunskih inženirk in inženirjev IKT ter digitalno usposobljenih državljanov, občanov, zaposlenih, študentov, dijakov ne bo večje dodane vrednosti.

Ali je sodelovanje med akademsko sfero, gospodarstvom in državo ustrezno? Ali morda vidite še kakšne priložnosti oziroma celo pomanjkljivosti?

Projekti, ki jih izvajamo v partnerstvu s slovensko industrijo, so bolj razvojno naravnani, svoje znanstvenoraziskovalne in inovacijske projekte pa financiramo zlasti iz programov EU. Naša želja je, da bi tovrstne projekte izvajali tudi za slovensko industrijo ali v partnerstvu z njimi. Na tem področju imamo še veliko manevrskega prostora, mora pa celotna industrija zagotovo najprej narediti korak naprej v smeri raziskav in razvoja za večjo dodano vrednost ter za povečanje visokotehnološkega izvoza.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 7
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin