Torek, 26. 6. 2018, 18.15
5 let, 10 mesecev
Naročil sem ponarejeno majico, carina jo je našla. Kaj bo zdaj?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,58
Na spletu kar mrgoli trgovin, pri katerih lahko v Slovenijo naročimo ponaredke oblačil, obutve in drugih izdelkov znanih blagovnih znamk. Včasih morda niti ne vemo, da smo naročili ponaredek, a nam bodo to pojasnili pri finančni upravi, če bo carinik odprl na nas naslovljeno pošiljko. Kaj se zgodi, če na carini ugotovijo, da paket vsebuje ponaredek, ki krši pravice intelektualne lastnine določene znamke?
Zamislimo si scenarij:
Slovenski kupec je obiskal eno od tujih spletnih trgovin, kjer je mogoče kupiti ponaredke oblačil, in si naročil nekaj majic. Morda celo sploh ni vedel, da trgovina prodaja ponaredke, saj se mu zdi do deset evrov za kratko majico prepoznavne znamke čisto razumna cena, pa čeprav proizvajalec originalne v resnici prodaja za 50-krat višje zneske.
Naročeno blago je bilo odposlano iz centralnega skladišča prodajalca, ki je na Kitajskem, in ob prihodu v Slovenijo zato podvrženo carinskemu postopku. Carinik je pošiljko odprl in ugotovil, da so v njej ponarejena oblačila. Kaj se zgodi zdaj?
Za preprosto razlago postopka, ki sledi, smo prosili finančno upravo (Furs).
Kako pogosto carina odpira pakete, ki so v Slovenijo prispeli iz držav nečlanic EU?
Na Fursu so nam pojasnili, da opravljajo nadzor nad vsem blagom, ki prihaja iz tako imenovanih tretjih držav. Podroben fizični pregled vsega blaga zaradi velikega števila pošiljk, ki prihajajo v Slovenijo, sicer ni mogoč. Delavci finančne uprave zato opravljajo analizo tveganja, na podlagi katere se odločijo za pregled določenih pošiljk.
Industrija ponaredkov je v zadnjih dveh desetletjih zrasla za stokrat, po uradnih ocenah iz leta 2014 pa je delovna mesta zaradi proizvodnje in prodaje ponaredkov samo do takrat izgubilo okrog 2,5 milijona ljudi. Vrednost celotne industrije ponaredkov je bila leta 2015 ocenjena na skoraj poldrugi bilijon (1.500 milijard) evrov, kar je približno toliko, kot je lani znašala vrednost gospodarstva celotne Rusije.
Kakšen je postopek, če carinik ugotovi, da je v pošiljki ponarejeno blago, na primer tekstil, ki krši pravice intelektualne lastnine neke znamke?
Furs takšno pošiljko, če se pojavi sum, da se z blagom krši katera od pravic intelektualne lastnine, zadrži in o tem obvesti tako uvoznika, v tem primeru je to slovenski kupec majic, kot imetnika pravice (lastnika znamke, ki je napisana na majici).
Nadaljnji postopek je odvisen od uvoznika blaga, torej slovenskega kupca. Lahko se strinja, da se sporno blago uniči pod carinskim nadzorom, lahko pa uničenju nasprotuje. V tem primeru se zadeva preseli na sodišče, kjer mora imetnik pravice (lastnik znamke) dokazati, da so bile njegove pravice kršene.
Ali mora slovenski kupec, ki je naročil ponarejena oblačila, plačati za njihovo uničenje?
Kratek odgovor je ne, če se je z uničenjem strinjal že na začetku.
Evropska zakonodaja namreč določa, da stroške uničenja blaga nosi imetnik pravice, torej lastnik znamke, če je bilo blago v uničenje predano brez tako imenovane meritorne odločitve o obstoju kršitve, torej če se je prejemnik blaga takoj strinjal z uničenjem.
Ali je slovenski kupec lahko kakorkoli kaznovan za naročanje ponaredkov?
Pri Fursu so pojasnili, da kazenske sankcije za prejemnika blaga, torej slovenskega kupca, niso predvidene, saj se pri opisanih postopkih ne ugotavlja krivda.
Preberite tudi:
