Izognite se presenečenjem na carinski pošti

Opravili ste spletni nakup v tujini in zdaj samo še čakate, da vaša težko pričakovana pošiljka pride do vaših vrat ali poštnega nabiralnika. A namesto nje vas preseneti obvestilo carinske pošte ali špediterja, ki opravlja uvozne posle na letališču Brnik.

Čeprav menite, da gre za napako, se bo skoraj gotovo izkazalo, da je prejeto obvestilo povsem v skladu z veljavnimi predpisi.

Odločilna je država pošiljanja, ne pa država prodajalca

Ker ste nakup opravili prek spletnega mesta v eni od držav članic Evropske unije, ste najbrž pomislili, da s carino ne boste imeli opravka. Toda ob uvozu ni pomembno, na kateri spletni strani ste nakup opravili, temveč od kod uvoženi predmet dejansko prihaja.

Če ste kupili na nemških, italijanskih ali britanskih straneh od evropskega prodajalca, a je ta blago odposlal neposredno iz svojega skladišča na Kitajskem ali v Hong Kongu, gre za uvoz iz tretje države in je ob vstopu na carinsko območje Evropske unije treba opraviti ustrezne postopke, kar pomeni tudi morebiten obračun dajatev.

Do 22 evrov brez DDV, do 150 evrov brez carine

Če naročeno blago prihaja po pošti, bodo uvozni postopki za posameznika, če so sploh potrebni, precej preprostejši (in cenejši), kot če jih dostavlja kurirsko podjetje, za katerega uvozne postopke izvaja pooblaščeni špediter. Za blago do vrednosti 22 evrov ni nobenih dajatev, za uvoz blaga višje vrednosti pa se obračuna DDV po veljavni stopnji glede na vrsto blaga. Največkrat bo to splošna stopnja 22 odstotkov, v nekaterih primerih pa znižana 9,5-odstotna stopnja.

Če je vrednost blaga nad 150 evrov, bo treba plačati tudi carino. Za mnoge izdelke je carinska stopnja sicer nič odstotkov, za nekatere pa se dodatno obračunajo tudi druge dajatve, kot je trošarina.

Carina je prihodek skupne evropske blagajne (četrtino obračunanih tovrstnih dajatev obdrži država, ki jih je obračunala, za kritje materialnih stroškov) in so zato carinske stopnje in skupine opredeljene enotno na ravni celotne Evropske unije.

Prodajna cena ni isto kot carinska vrednost

Carinska vrednost, ki je temelj za odmero uvoznih dajatev, ni enaka vrednosti blaga. Carinska vrednost je običajno skupen strošek, ki ga je imel kupec z nakupom blaga do prihoda v carinski urad – preprosto povedano, vrednosti blaga se prišteje tudi strošek prevoza oziroma poštnine.

Nakup blaga v vrednosti 22 evrov je oproščen plačila uvoznih dajatev ne glede na morebiten znesek (realne!) poštnine, če pa gre za nakup blaga v vrednosti 22,01 evra in ste plačali še 2,10 evra poštnine, boste morali plačati DDV na 24,11 evra oziroma 5,30 evra – in še stroške postopka po ceniku Pošte Slovenije, kadar gre za dostavo po pošti, oziroma pooblaščenega špediterja, kadar gre za dostavo prek kurirske službe.

Carina lahko podvomi o pristnosti dokumentov

Ob vedno večji priljubljenosti spletnih nakupov v tujini so cariniki postali pravi poznavalci trga in cenovnih razmer. Prav tako dobro vedo, da skoraj vsi spletni prodajalci vse svoje dostave na carinskih deklaracijah opredelijo kot darilo, zato tega že dalj časa ne jemljejo več resno.

Plačano kupnino kupec dokazuje z listinami. Na carini sprejmejo vsak nedvomen dokaz o resnično plačani ceni, praviloma jim zadošča že spletna povezava do strani s ponudbo. To je zlasti pomembno pri dražbah, kjer se včasih dosežejo neverjetno ugodne cene.

Ponaredki niso zgolj kršitev intelektualnih pravic, lahko so tudi nevarni

A če so listine sumljive ali če izkazujejo bistveno nižjo ceno od običajne za nek predmet (in tega ni mogoče zanesljivo dokazati), je ta za carinike rdeča luč iz dveh možnih razlogov.

V slabšem primeru za kupca bodo posumili, da gre za ponaredek, kar lahko sproži dolgotrajne in zapletene postopke dokazovanja, ki v primeru dokazanega ponaredka imajo za posledico uničenje. V boljšem primeru za kupca, ko ne gre za kršitev pravic imetnikov blagovne znamke, uničenja ne bo, a bodo cariniki izkoristili pravico, da sami ocenijo prodajno ceno blaga.

Ko smo že pred časom obiskali carinike na njihovem delovnem mestu na carinski pošti v Ljubljani, so nas uspešno in večkratno prepričali, da so res odlični poznavalci tako cen in ponudbe kakor tudi razpoznavanja ponaredkov. Pri ponaredkih zdravil je nevarnost za kupca še večja, ker ne morejo vedeti, kaj jim zares ponujajo v spornih tabletah, zato v teh primerih cariniki pomagajo tudi pri varovanju zdravja posameznikov.

Pri potovanjih večje carinske ugodnosti

Večje nakupe iz tretjih držav je morda bolje odložiti do takrat, ko se boste tja odpravili osebno. V cestnem in železniškem prometu iz tretjih držav velja oprostitev uvoznih dajatev do vrednosti 300 evrov. Slovenija nima kopenske meje s tretjimi državami, zato se ta ugodnost lahko uveljavi na primer pri vstopu na Poljsko iz Belorusije, v Estonijo iz Rusije ali v Bolgarijo iz Turčije.

Nam še bolj zanimiva je še večja ugodnost v pomorskem in letalskem prometu v višini 430 evrov. Toda pozor: za trošarinsko blago, kot so cigarete, alkohol in parfumi, veljajo dodatne količinske omejitve.

Pa še to: DDV se pri uvozu v Evropsko unijo obračuna po predpisih države, kjer blago vstopa in je ta prihodek proračuna te države. Če boste letalsko pot iz ZDA sklenili na Brniku, bo morebitni DDV ob uvozu znašal 22 odstotkov, na letališču v Budimpešti kar 27 odstotkov, v malo verjetnem primeru, da boste carinsko črto prečkali v Luksemburgu, pa bistveno nižjih 15 odstotkov.