Kaj se zgodi, ko v človeka udari strela?

Človeško telo je kar dober prevodnik elektrike, saj je pretežno sestavljeno iz atomov in molekul, ki centralnemu živčnemu sistemu omogočajo prenašanje elektrokemičnih signalov iz možganov v vse dele telesa (in obratno). Žal smo zaradi tega zelo občutljivi pri interakciji z elektriko iz zunanjih virov. Tiščanje slabo izoliranih izvijačev v stenske vtičnice, kopanje s sušilnikom za lase, plezanje na daljnovode ali zadrževanje pod naelektrenim nebom med nevihto lahko povzročijo hude poškodbe in celo smrt.

Mož, ki se je s strelo rokoval kar sedemkrat Roya Sullivana (1921–1983), čuvaja v narodnem parku Shenandoah v ameriški zvezni državi Virginia, je strela od aprila 1942 do junija 1977 "pobožala" kar sedemkrat. Vse udare je čudežno preživel brez hujših poškodb, ga je pa četrti udar leta 1972 prepričal v to, da ga vesolje želi mrtvega, zato se je začel pošteno bati smrti. Obenem je razvil tudi hudo paranojo pred nevihtami, a mu taktične skrivalnice takrat, ko se je nebo stemnilo, niso pomagale kaj dosti, saj je strela vanj udarila še trikrat. Nesrečni Roy si je s tem "dosežkom" zagotovil mesto v Guinnessovi knjigi rekordov, s sveta pa leta 1983 ni odšel v svojem slogu (s strelo, kajpak), temveč je storil samomor zaradi neuslišane ljubezni.

Udar strele precej bolj verjeten od zadetka na loteriji Zaradi udara strele vsako leto sicer umre približno 24 tisoč ljudi, 240 tisoč pa je lažje ali huje poškodovanih. Največ smrtnih primerov je v regijah, kjer so nevihte pogoste – v ruralnih delih ekvatorialne in južne Afrike, jugovzhodne Azije, pa tudi subtropskih in tropskih delov Južne, Srednje in Severne Amerike, kot je ameriška zvezna država Florida.

Tam je v zadnjem desetletju zaradi strel namreč umrlo kar 126 ljudi, razlog pa je nadvse bizaren – golf. Florida je namreč ameriško središče športa za družbeno elito, številni igralci, ki kovinskih palic ne nehajo vihteti tudi ob bližanju grozečih oblakov, pa se zato pogosto spremenijo v potencialne človeške strelovode. Raje domača električna napeljava desetkrat kot strela enkrat Nesreče, poškodbe in smrti, ki so posledica stika z elektriko, največkrat povzroči napetost med 220 pa vse do 50 tisoč volti (v primeru industrijskih nesreč ali tragičnih pripetljajev med vzdrževalnimi deli na daljnovodni infrastrukturi). Stik z elektroni v povprečju traja približno pol sekunde, največje poškodbe pa praviloma utrpijo dlani, roke in ramena.

Strela je silovitejša in hitrejša – skozi svojo tarčo lahko pošlje tudi do 300 kilovoltov napetosti, ki človeško telo prečka v vsega treh milisekundah (0,003 ali treh tisočinkah sekunde). Vanj praviloma vstopi skozi glavo, ramena ali zgornji del trupa.

Udar, ki ti sezuje čevlje Ko se strela dotakne človeškega telesa, vrag vzame šalo. Okoliški zrak se v trenutku segreje na skoraj 30 tisoč stopinj Celzija, kar lahko na vstopni in izstopni točki strele povzroči opekline tretje stopnje, pokanje kapilar (podkožnih žil) in celo vžig oblačil. Potrjeni so primeri žrtev, ki jim je ob udaru strele obutev dobesedno odletela z nog.

Visoka napetost lahko povzroči odpoved srca, obširne poškodbe mišičevja, žil, živčnega sistema in možganov (ti se lahko zaradi začasne ekstremne temperature, ki segreje možgansko tekočino, dobesedno skuhajo). Strela v večini primerov povzroči začasno izgubo zavesti, ki lahko traja od nekaj minut pa vse do nekaj let. Zdravniki največ z udarom strele povezanih smrti pripisujejo zastojem srca in prepozno odkritim resnim poškodbam notranjih organov oziroma notranjim krvavitvam.

O prigodi s strelo bodo pripovedovali vnukom, a s težavo Možnosti za preživetje srečanja s strelo so sicer več kot 80-odstotne, a cena, ki jo plačajo tisti, ki so za trenutek v oči zrli električni smrti z neba, je visoka. Večina se namreč spopada z izgubo spomina, motnjami spanja, epileptičnimi napadi, tresavico, izgubo občutka v rokah in nogah, poslabšanjem vida in sluha ter kroničnimi bolečinami.