Nedelja, 29. 1. 2017, 10.52
6 let, 6 mesecev
Spremljali smo gašenje z letalom Canadair CL-415
Zračni napad v živo: vodne bombe letečih gasilcev nad ognjene zublje #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,25
Z novinarskim kolegom sva na jadranski magistrali na mednarodni predstavitvi nove Nissanove micre v enem izmed ovinkov preizkušala učinkovitost podvozja, ko je prek naju zdrsnila velika senca. Canadair se je ravno dvignil iz ozkega zaliva vasice Zaton in vodno bombo ponesel na bližnji gorski greben. Impresivno letalo in mojstrski piloti.
V napad v burji in valovih
Za zajem vode potrebuje manj kot kilometer in pol proste poti na vodni površini.
Zagorelo je na hribu nad zalivom, za grebenom na celinski strani. Ob sunkih burje bi požar verjetno zelo hitro ušel izpod nadzora, saj bi gasilska vozila verjetno potrebovala precej časa, da bi se prebila v bližino žarišča na nedostopnem in ostrem kamnitem pobočju, poraslem z nizkim mediteranskim rastjem. Narava je sicer kljub burji tokrat vseeno bila na strani gasilcev, saj je še dober teden prej snežilo do obale – da, tudi v bližnjem Dubrovniku, kjer so izmeril celo –7 stopinj Celzija.
Na osojnih, severnih legah po hribovju so zato še vedno ležale bele zaplate snega in ledu, ki so ovirale napredovanje ognjenim zubljem. Na zahtevnih, nedostopnih terenih je pri gašenju požarov v naravi pomoč iz zraka ključna.
V strmem priletu so se naravnost z grebena spuščali v ozek zaliv, kjer je bila gladina mirnejša kot na odprtem morju.
Hitro sva odprla okna in v ušesih nama je začel odmevati značilen zvok turbo propelerskih motorjev Pratt & Whitney R-2800, s katerimi je opremljen eden najbolj razširjenih in učinkovitih amfibijskih letal za gašenje požarov, canadair CL-415.
Najprej sva sicer mislila, da gre za vajo, a steber dima, ki ga je cefrala burja je dal vedeti, da letijo zares. Reakcija letečih gasilcev je bila tokrat bliskovita in zadetki vodnih bomb izjemno natančni. Deset preletov sva naštela in dim za grebenom je izginil. Bravo, fantje.
Video: Gašenje iz zraka - sožitje znanja, izkušenj, poguma in tehnike
Vodne površine se dotakne s hitrostjo med 140 in 150 kilometri na uro in v vsega 12 sekundah atraktivnega drsenja po gladini zajame dobrih pet kubičnih metrov vode (5.455 litrov).
Atraktivna predstava v živo
Novo Nissanovo micro sva parkirala ob cesti nad ozkim zalivom in si v živo ogledovala mojstrsko predstavo izkušenih pilotov protipožarne eskadrilje iz sestave hrvaškega vojnega letalstva. Leteči gasilci in njihovi canadairi sicer domujejo v sestavu 93. zrakoplovne baze Zadar na letališču Zemunik. Ko gre zares, se leteči gasilci poženejo v nebo in s hitrostjo do 291 kilometrov na uro odhitijo proti žarišču požara.
Ker je na oprtem morju burja dvignila valove, so se piloti odločili za zajem vode v ozkem in dolgem zalivu Zaton, nekaj deset kilometrov pred Dubrovnikom in streljaj od novega mostu skozi Rijeko Dubrovačko. Pogled na dih jemajoč spust, ko se dobrih 12 ton težko letalo v zelo ostrem kotu približa iznad gorskega grebena in spusti nad gladino zaliva, je v vsej razsežnosti pokazal zmogljivosti stroja in mojstrstvo pilotov. Tudi domačini so se ob tej letalski predstavi začeli zbirati na balkonih in obali.
Ena od značilnosti tega robustnega amfibijskega letala je tudi posebna zasnova kril. Njihova površina je primerljiva s prostornim stanovanjem, dobrih sto kvadratnih metrov. Krila so zasnovana tako, da canadair vzgon obdrži tudi pri zelo – z vidika letenja – nizki hitrosti. Pri tem letečem gasilskem tovornjaku, ki se od vodne gladine s polnim rezervoarjem vode odlepi z maso dobrih 17 ton, se vzgon začne podirati pri hitrostih pod 123 kilometrov na uro. Navduši s svojo robustnostjo, saj je zmožen obvladovati zelo zahtevne manevre nizkega letenja in kljubovati močnim turbulencam ter viharnim vetrovom, ki nastajajo ob pobočjih velikih požarov.
Hrvaški canadairji imajo veliko dela predvsem poleti, zaradi izkušenj pa so posredovali tudi že na misijah v Izraelu, na Portugalskem … V enem napornejših let so na primer zabeležili krepko prek 600 akcijskih ur. To pomeni okoli 37 tisoč ton vode v odvrženih vodnih bombah in skoraj 600 tisoč litrov porabljenega letalskega goriva.
Tehnika, prilagojena ekstremnim pogojem: 4.200 "konjev" dvigne do 19 ton
Canadair CL-415 je konstrukcijsko prilagojen nizkemu letenju v ekstremnih razmerah. Njegova površina kril meri dobrih sto kvadratnih metrov, razpon kril doseže 28,6 metra, kar je skoraj devet metrov več od dolžine letala (19,82 metra). Visok je 8,98 metra, njegova največja hitrost pa znaša 291 kilometrov na uro, kar pomeni, da je na prizorišču hitreje kot helikopter. Operativni doseg pri polni hitrosti zanaša 1.700 kilometrov, pri hitrosti 240 kilometrov na uro (patruljiranje) pa seže 2.260 kilometrov daleč. Letalo tehta 12.220 kilogramov, največja vzletna masa s tal zanaša 19.730 kilogramov, z gladine pa 17.100 kilogramov.
Kadar gre zares, zmore v enem dnevu opraviti od 75 do 125 zajemov in spustov vode. Za potisk skrbita turbo propelerska motorja Pratt & Whitney R-2800. Vsak od niju pridela 1.566 kilovatov največje moči. Pilota imata tako za spopad z ognjenimi zublji na propelerjih na voljo 4.200 konjev.
Za učinkovitejše gašenje lahko canadair CL-415 uporablja tudi 6,1 tone kemikalij, ki jih lahko tudi meša v kombinaciji z zajeto vodo. Predstava v živo je razkrila njegovo razsežnost okretnosti. Vzpenja se s hitrostjo pet metrov na sekundo. Po klančini pa se na ravnost iz vode lahko pripelje na pisto.
Na letališčih domuje še en gasilski posebnež, superstroj iz Rosenbauerja - panther
Canadair CL-415 je amfibijsko letalo, namenjeno gašenju požarov in patruljiranju nad morjem. Obstaja tudi transportna različica, namenjena tehnični podpori na odročnih rekah, jezerih in zalivih. Ta omogoča vzletanje in pristajanje pri nizkih hitrostih s kratkih in slabo pripravljenih stez.
Že ime letala pove, da prihaja iz ene najbolj gozdnatih držav, Kanade. Tam so hitro uvideli, da je investicija v razvoj gašenja iz zraka veliko cenejša kot posledice velikih gozdnih požarov. Prvi canadair CL-215 se je v zrak dvignil 23. oktobra 1967, prva intervencija pa je bila junija dve leti kasneje.
CL-415 je posodobljena različica račka CL-215T, ki sta ga pognjala 18-valjna, zvezdasta motorja. Dvočlanska posadka ima na voljo učinkovitejši sistem EFIS (electronic flight instrument system). Ta pilotoma ponuja sklop elektronskih zaslonov letalskega računalnika, ki med drugi prikazuje vse ključne informacije poleta, delovanje motorjev in pomožnih sistemov vključno z napravami za gašenje. Canadair CL-415 lahko zajame tudi več vode.
