Nedelja, 1. 9. 2019, 4.00
4 leta, 7 mesecev
Zapuščina in pol: pet avtov, ki jih je ''naredil'' Piëch #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,29
5
Ferdinand Piëch ni bil le človek, ki je dvignil skupino Volkswagen med največje, temveč je bil hkrati inženir, ki je svojo kariero gradil predvsem na znanju. Pod njegovim vodstvom so nastale legende, stebri avtomobilske industrije, ki bodo z zlatimi črkami zapisani v zgodovino. Izpostavili smo pet največjih.
Hiter vzpon avtomobilskega genija
Vnuk Ferdinanda Porscheja se je nad avtomobili navdušil že v mladih letih. Svojo profesionalno pot v avtomobilskem svetu je začel leta 1963 pri Porscheju. Sprva je deloval v oddelku za testiranje motorjev. Tam je razvil hladilnik olja za model 904 in šestvaljni
dirkalni motor, leta 1966 pa že postal vodja tega oddelka. Pod njegovim vodstvom so za proizvodnjo pripravili še legendarni šestvaljnik, ki je bil vgrajen v 911. Piëch je hitro napredoval. Leta 1968 je postal vodja celotnega razvojnega oddelka pri Porscheju, tri leta kasneje pa še član izvršnega odbora za tehnologijo in zunanja razvojna področja.
Piëch je imel še posebej pomembno vlogo pri profesionalizaciji Porschejevega dirkalnega oddelka. Pod njegovim vodstvom so dosegli ogromno zmag. Med njegove najbolj poznane dosežke spada razvoj dirkalnega 917 leta 1969. Postal je prvi Porschejev dirkalnik z zmago na Le Mansu in še danes velja za enega največjih v tem športu.
Medtem ko je Porschejev dirkaški oddelek pridobival moč iz dirke v dirko, je moral Piëch upravni odbor zapustiti leta 1972. Podjetje se je namreč prekonstruiralo v delniško družbo. Zaradi tega družinski člani niso smeli biti del vodstva, zapustil je podjetje in se pridružil Audiju.
Kljub temu je ostal povezan s Porschejem, saj je bil del nadzornega sveta med letoma 1981 in 2015. Svet se mu lahko zahvali še za nastanek Audijevega quattra, nastanek skupine Volkswagen ter seveda izdelavo avtomobilov, ki slonijo na enaki arhitekturi in jih sestavljajo različni sestavni bloki.
Porsche 917
Čeprav je za obstoj znamke najpomembnejši prihod cayenna, pa je imel največji vpliv na razvoj prihodnjih modelov znamke legendarni 917. Ta avto je postavil temelje znamke in začrtal njeno prihodnost. Piëch se je takrat odločil za drzno potezo in izdelal 25 prototipov z vgrajenim petlitrskim motorjem, čeprav so se v zadnjih letih usmerjali v razvoj prostorninsko manjših motorjev.
Razvoj 917 je bila precej hazarderska poteza, ki bi v primeru neuspeha poskrbela za bankrot znamke. Vsa finančna sredstva so namenili razvoju tega modela, v katerega so bili vključeni praktično vsi zaposleni - tudi skladiščniki in pomočniki. Na koncu se je tveganje obrestovalo, saj so z njim dosegli svojo prvo zmago v Le Mansu in kasneje še na dirki Sarthe.
Bokserski dvanajstvaljnik je uporabljal turbopolnilnik, ki so ga kasneje uporabili pri eni največjih ikon znamke - modelu 930 turbo. Zaradi uspešnega razvoja je Porsche postal eden najuspešnejših udeležencev dirk in ravno ta dogodek je določil, v katero smer se bo obrnila znamka.
Audi quattro
Potem ko je moral Piëch kljub svojim sposobnostim in inženirskemu znanju zapustiti Porsche, je kariero nadaljeval pri Audiju. Hitro je našel novo zaposlitev v razvoju Audijevega vrstnega petvaljnega motorja. Čeprav ni bil neposredno povezan z razvojem štirikolesnega pogona quattro, je ravno kombinacija njegovega motorja in tega pogona poskrbela za zlati čas reli dirk. Nastal je eden najbolj cenjenih avtomobilov za reli, ki še danes navdušuje ljubitelje hitrosti po vsem svetu.
Volkswagen phaeton
Phaeton je ena izmed najbolj podcenjenih in inženirsko izpopolnjenih prestižnih limuzin, kar jih je bilo kadarkoli izdelanih. Z njim je želel Volkswagen izboljšati svojo prisotnost na trgu in pokazati, da niso le podjetje, ki izdeluje dolgočasna hrošča in golfa.
Ob šest- in osemvaljnih motorjih se je Piëch odločil, da bo vrh ponudbe zasedal dvanajstvaljnik iz Bentleyjevega modela flying spur. Hkrati so si od tega modela izposodili karoserijo in arhitekturo. Ker je bil Piëch perfekcionist, je zahteval od inženirjev, da izpolnijo deset zahtev. Vse niso znane, toda od njih je med drugim zahteval, da se avto lahko brez težav pelje s hitrostjo 300 kilometrov na uro in je ob tem zmožen vzdrževati temperaturo notranjosti pod 22 stopinjami Celzija, tudi če je zunaj 50 stopinj Celzija. Med drugim je zahteval še visoko torzijsko togost modela. Ta je morala biti vsaj 37 tisoč njutonmetrov na stopinjo.
Kljub inženirski odličnosti je bil phaeton za znamko popoln poraz, saj prodaja nikoli ni stekla. Poleg dragega vzdrževanja kupci te limuzine preprosto niso sprejeli, toda Volkswagen je z njo dokazal, da zna in da zmore narediti drugačen avtomobil.
Volkswagen XL1
Zdelo se je, da se Piëch zanima le za izdelavo športnih avtomobilov in avtomobilov za najbogatejše, a je leta 201 vse presenetil. Takrat je na ceste namreč zapeljal model XL1, omejena serija futurističnega avta z dizelskim motorjem in tehnologijo priključnega hibrida.
Avtomobil je bil zasnovan tako, da lahko sto kilometrov prevozi z enim litrom goriva. Izdelali so ga iz lahkih materialov, karoserija je bila oblikovana aerodinamično in imela koeficient zračnega upora vsega 0,159. Hkrati so predelali menjalnik in na koncu še izboljšali razvojne številke. XL1 je na sto prevoženih kilometrov porabil le 0,9 litra goriva.
XL1 je slonel na unikatni arhitekturi, namesto stranskih ogledal je imel kamere in celotna karoserija iz aluminija je bila prevlečena z obleko iz ogljikovih vlaken. Čeprav ni tako atraktiven kot 917 ali veyron, je XL1 pomenil nov svet za znamko in postavil nove temelje za tehnološko naprednost.
Bugatti veyron in chiron
Piëch je bil naravnost zaljubljen v šestnajstvaljne motorje. Sprva je namreč nameraval v 917 vgraditi atmosferski bokserski šestnajstvaljni motor, a je bil pretežak in prevelik, zato se je odločil za manjšega. Dvanajstvaljnik z dvema turbinama je prerodil model 917, vendar Piëch ni nikoli opustil svojih sanj.
Njegove sanje so se uresničile, ko je bil končan razvoj bugatti veyrona. Poganjal ga je osemlitrski šestnajstvaljnik s štirimi turbinami. Veyron je v tistem času veljal za pošastni projekt, ki je zasenčil praktično vse. Tisoč "konjev" je bilo dovolj, da so z njim podrli praktično vsak rekord za serijski avtomobil. Hkrati je bil veyron osnova za naslednika, ki ima še več konjev, vendar enak šestnajstvaljni motor.
5