Sobota, 13. 6. 2020, 8.47
4 leta, 5 mesecev
Mercedes-benz 190 in "kampletka"
Svetovna popotnika v Sloveniji: njuna zgodba je osupljiva
Melanie Heitmann in Stefan Krallinger sta pred petimi leti zapustila "normalni" vsakdan in se s 30 let starim mercedesom ter šotorsko prikolico "kampletko" odpravila na četrt milijona kilometrov dolgo pot. Ta dni sta na obisku v Sloveniji, njun avtomobil pa že čakajo v Mercedes-Benzovem muzeju v Stuttgartu.
Stefan Kralllinger in Melanie Heitmann sta v zadnjih petih letih prevozila 250 tisoč kilometrov. "Priznam ti, pred petimi leti so naju domači in prijatelji kar nejeverno gledali. Kako bosta šla okrog sveta, pa saj nimata denarja? Rekel sem Melanie: Daj, pojdiva, bova že nekako. In je šlo, za nama je izjemna pot, okrog 250 tisoč prevoženih kilometrov, bila sva v več kot 50 državah, spoznala ljudi iz več kot stotih držav. Naučil sem se, da je lažje živeti z manj stvarmi,” mi je v kampu Menina pri Nazarjah v Logarski dolini roko stisnil Stefan Krallinger, ki s svojim dekletom Melanie Heitmann že pet let tvori zanimiv svetovni popotniški par.
Svoboda kampiranja in udobje hiše
Če ga ne bi omenili, bi krivico storili njunemu nepogrešljivemu spremljevalcu mercedes-benzu 190 iz leta 1988. Pravita, da je kot del njune družine. Nima imena, rečeta pa mu Benz.
Nepogrešljiva je tudi njuna šotorska prikolica, ki jima zagotavlja svobodo kampiranja in udobje domače hiše. Pred petimi leti sta potovanje začela v Urugvaju in ga letos spomladi končala v Avstraliji.
Starega mercedesa čakajo v muzeju v Stuttgartu
Zaradi epidemije novega koronavirusa sta v Avstraliji preživela dodatna dva meseca in se domov – Stefan je Avstrijec, Melanie pa Nemka – vrnila maja. Njun avtomobil in prikolica sta medtem z ladjo na poti nazaj v Evropo.
Njuno vozilo je že pošteno iztrošeno, sta priznala, z njim nameravata opraviti le še dve krajši vožnji. Najprej iz pristanišča domov, nato pa v Stuttgart. Tam bodo avtomobil sprejeli v Mercedes-Benzovem muzeju.
Po petih letih se na življenje doma ni lahko privaditi, priznavata v en glas. Pogrešata življenje v kampu, predvsem pa preprostost takega življenja in svobodo.
Na njunem mercedesu je že več kot 500 najrazličnejših podpisov. Več kot 500 podpisov na avtomobilu prinaša nepozabne zgodbe in spomine
Danes se smeje spominjata začetkov petletnega potovanja. Bila sta začetnika z veliko željo po potovanju in odkrivanju sveta. Za 1.200 evrov sta kupila starega mercedesa, šotorsko prikolico sta dobila brezplačno, imela sta nekaj prihrankov in tako se je njuna pot lahko začela.
Avtomobil in prikolico sta naložila na ladjo in jo čakala v Urugvaju. Avtomobil je bil ob prihodu povsem zaprašen. Videla sta gospo, ki je zalivala vrt, in jo prosila, ali jima posodi vodo. Znala ni niti besede angleško, onadva pa takrat prav nič špansko. Pa so se nekako sporazumeli in očistili avtomobil, Urugvajka pa je mercedesa oplemenitila s prvim podpisom. Te so prispevali vsi tisti, ki so v petih letih na kakršenkoli način pomagali Avstrijcu in Nemki. Na mercedesu so tudi podpisi slavnih, na primer dolgoletnega predsednika Daimlerja Dieterja Zetscheja, Davida Copperfielda, Richarda Bransona …
"Vsak podpis nosi posebno zgodbo in spomine," pravi Melanie.
Na mesec sta z avtomobilom zapravila okrog tisoč evrov
"Zelo hitro sva ugotovila, da življenje tam zunaj ne stane veliko. Ko sva bila ves teden v naravi ali v narodnem parku, nisva zapravila skoraj ničesar. Mercedes porabi šest litrov na 100 kilometrov, gorivo je bilo večinoma poceni. Bila sva naivna in razmišljala, da bi vso pot lahko opravila v največ dveh letih. To je bil povsem neizvedljiv načrt. Nisva želela hiteti. Rada sva zavila na skrite ceste, spoznala domačine. Številni med njimi niso še videli turistov. Tudi najina prikolica je bila prava atrakcija," je razložil Stefan, ki je poudaril tudi njune povprečne stroške poti.
Nič kaj več kot tisoč evrov na mesec niso zapravili vsi trije skupaj: da, Benz se zdi kot njun enakopravni spremljevalec.
Melanie je dejala: "Če bi živela doma in ne bi delala ničesar, bi verjetno zapravila več. V nekaterih dražjih državah sva pazila, v cenejših sva si privoščila več. Zato so bili skupni stroški primerljivi."
“Če imaš več stvari, moraš zanje skrbeti, vzdrževati. Vse bolj sem prepričana, da je lažje živeti z manj stvarmi,” pravi Melanie Heitmann.
Začetek potovanja v Urugvaju, konec v Avstraliji
Iz Urugvaja ju je pot vodila v Čile, Argentino, Bolivijo, Ekvador, Peru, Kolumbijo in z dodatnim ladijskim prevozom v Panamo. Prevozila sta vzhodno obalo ZDA, Kanado in se odpravila proti severu Aljaske. Iz ZDA sta nato avtomobil poslala do Nemčije in si privoščila krajši premor. Nato sta vozila po južni Evropi in severni Afriki. Sledila je pot prek Skandinavije, Rusije, Mongolije, Kitajske, Tajske, vse do Avstralije.
"Ugotovila sva, da so povsod kakšne službe. Izdelovala sva videe, jih ponujala kampom, hotelom. Doma v Avstriji sem oddajal svoje stanovanje in tako sem prišel do nekaterih prihodkov," je povedal Stephan in poudaril, da je bilo potovanje zanj v 99 odstotkih prvovrstno.
Preživela sta dva ropa in trdo srečanje z drevesom sredi ceste
Le redko se je zalomilo. Dvakrat so ju oropali, že v Južni Ameriki sta tudi povozila drevo sredi ceste in razbila motor mercedesa.
"Ob prvi kraji sva bila ob skoraj vse. Takrat naju je to bolelo, bila sva slabe volje. Toda to je bil del potovanja in izkušnje. Če se to ne bi zgodilo, pozneje ne bi spoznala določenih ljudi, prav tako ne bi videla posebnih krajev in doživela stvari. Zato težko ocenjujem, ali so bile te izkušnje dobre ali slabe. Moraš jih sprejeti takšne, kot so, torej kot del zgodbe potovanja," razmišlja Stephan.
Po omenjeni nesreči, ob kateri sta pričakovala hiter in neslaven konec potovanja, so jima pomagali domačini. Mercedesa so odpeljali v delavnico in motor v nekaj dneh popravili. Skupaj z menjavo olja je popravilo stalo le 120 evrov.
"Doma v Nemčiji bi bila že zamenjava olja dražja," smeje dodaja Stephan.
Mika ju tudi raziskovanje Slovenije
Oba dodajata, da se bosta zagotovo vrnila tudi v Slovenijo in jo še bolje raziskala. V prihodnje ju vleče še na podrobnejše potovanje po Evropi, mika ju tudi Gruzija, neuresničena želja s petletne poti je ostala Nova Zelandija.
2