Sreda, 11. 10. 2017, 4.17
6 let, 6 mesecev
Novi tovornjaki z naprednimi asistenčnimi sistemi in čistimi motorji
Šoferji, "kamionarji", cestni nomadi – kakšno je njihovo delovno okolje, kako mehka je postelja?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,30
Voznik tovornjaka je kot moderni nomad, ki s seboj vozi miniaturno garsonjero z ležiščem in hladilnikom. Kako udobno je sploh lahko v kabini modernega transportnega tovornjaka in kako so ti postali pravi razvojni laboratorij vozniških asistenčnih sistemov prihodnosti, ki v osebne avtomobile šele prihajajo.
Tovornjak MAN TGX 18.500 poganja šestvaljni motor s prostornino 12.419 kubičnih centimetrov in močjo 368 kilovatov (500 "konjev") in 2.500 njutonmetrov navora. Motor je v skladu z normatvi Euro 6c.
Poznate tisti Domicljev hit Kamionar, v katerem prepeva o kamionu kot svojemu edinemu domu in postelji? Nedavno mi je izkušeni voznik tovornjaka povedal, da je v svojem tovornjaku kmalu po začetku svoje službe spal bolje kot v domači postelji. Se v modernem tovornjaku, ki stane okrog 100 tisoč evrov, res spi tako dobro in ali je popoldanski počitek v tovornjaku, tudi s pijačo in čipsom pred televizijo, lahko prijeten kot v domači dnevni sobi?
Kot majhna 40-tonska garsonjera na kolesih
No, zagotovo ne povsem, po kakem tednu potovanja s tovornjakom bi bila tudi največja kabina XXL pri tovornjaku MAN TGX videti klavstrofobična. Vse postelje za vozniškim in sovozniškim sedežem so sicer enako široke, tako po prvem vtisu tudi udobne, a to je seveda še vedno delovno okolje z omejenim prostorom. Kabina XXL sicer prinaša predvsem več prostora po višini oziroma bolj izrazito prostornost v kabini.
Tam zadaj je lahko enojna postelja ali pa tudi pograd z dvema ležiščema. Vozniku so na voljo predali za shranjevanje, s postelje ima na dosegu roke tudi nadzorno ploščo za upravljanje osvetlitve, klimatske naprave, oken in okna na strehi. Za varnost skrbi alarm, na voljo pa je seveda tudi več priključkov (12V, 24V, USB) za najrazličnejše elektronske naprave od mobilnih telefonov, tablic in celo televizije. K takemu okolju kajpak spada tudi zvočna izolacija, ki pri modelu TGX za dolge vožnje hrup v notranjosti zmanjša na raven 1,5 decibela.
To je vozniška kabina. Če je v njej voznik sam, je prostora relativno precej. Seveda le po prvem vtisu in ne po enotedenskem potepanju po avtocestah širom Evrope.
MAN je znamka tovornjakov z več kot stoletno tradicijo, ki je danes del koncerna Volkswagen. Skupno zaposlujejo 35 tisoč ljudi, lani so prodali več kot 83 tisoč vozil in imeli devet milijard evrov prihodkov. Podjetje ima svoje središče v Münchnu, tovarne pa tudi v Avstriji (Steyr), Poljskem, Rusiji, Turčiji, Južni Afriki, Indiji in seveda Nemčiji.
Ti podatki kažejo na dober položaj na trgu težkih gospodarskih tovornjakov. Tem gre trenutno odlično tudi v Sloveniji. Letos bodo skupno prodali okrog 2.300 do 2.500 tovornjakov. Pred gospodarsko krizo je trg sicer že dosegal raven 2.900 tovornjakov na leto, s krizo pa tudi upadel le na skupno le okrog 600 prodanih tovornjakov. Letošnje razlike med vodilnimi znamkami – MAN, Mercedes-Benz in Volvo – so v Sloveniji dokaj majhne, na trgu pa vseeno tradicionalno vodi Mercedes.
Moderni vozniški prostor z digitalnimi sistemi in tudi vmesnikom Car Play za povezavo z mobilnim telefonom. Na volanu so tudi gumbi za vklop in nastavitev radarskega tempomata, stopnje eko vožnje, na desni strani ob volanskem obroču pa tudi ročica za samodejno pretikanje (kot obvolanske ročice pri avtomobilih) 14-stopenjskega samodejnega menjalnika.
Izza volana: moderni sistemi in vtis, kot bi bili v avtomobilu
Tovornjaki ostajajo ključen člen transportne in oskrbovalne verige. Polnijo ceste, njihovi vozniki pa so kot pravi cestni nomadi. Danes tu, jutri že tisoč kilometrov stran. Skupaj s svojim tovorom v prikolici, a tudi z lastnim osebnim prostorom v kabini tovornjaka. Ta je kot miniaturna hiša na kolesih, ki poklicnega voznika spremlja ves čas.
Počutje za volanom takega tovornjaka je pričakovano udobno, prijazno in ergonomično dovršeno. Za volanskim obročem je na armaturni plošči štiripalčni barvni zaslon. Namenjen je navigaciji, a na primer tudi sistemu Car Play za enostavno zrcaljenje aplikacij z iPhona. Glavno mesto za vsa pomembna stikala je desno spodaj pod volanom, kjer je tudi mesto za vrteči gumb samodejnega menjalnika z izbiro programov vožnje. Vas zanima, koliko steklenic pijače oziroma skodelic kave lahko tovornjakar vozi s seboj? Tovornjak serije TGX ima celo štiri držala za pijačo, preostali po dve.
Omenjeni TGX ima lahko v različici s podaljšano kabino pod posteljo nameščen hladilnik ali pa zgolj prostor za spravljanje osebnih predmetov, hrane in pijače ter manjše prtljage. Ta prostor ima lahko tudi do 42 litrov prostornine. Hladilnik so zdaj umaknili z mesta med sedežema pod posteljo, tako da je med sedežema veliko prostora. Tam je zdaj le ročica menjalnika.
Tovornjak prouči podatke GPS za naslednje tri kilometre in prilagodi vožnjo
Novi tovornjaki nimajo s tistimi izpred 20 let skoraj nič več skupnega. Ne le iz vidika tehnologije, izkoristka goriva in prijaznosti do okolja, danes bistveno več udobja omogočajo tudi vozniku.
Na lastne oči smo se lahko prepričali o visoki ravni vozniških asistenčnih sistemov. Navigacijski sistem tovornjaku ponuja informacije o konfiguraciji ceste za naslednje tri kilometre. Ko je voznik določil najvišjo hitrosti in s tem vključil tempomat, je tovornjak začel proučevanje podatkov o cesti, s tem pa samodejno prilagajati izbiro prestave, količino navora in tudi hitrost. Taka vožnja seveda vpliva tudi na kar najnižjo porabo goriva, kar v transportnih podjetjih veliko šteje. Tako ima lahko voznik obe nogi večji čas vožnje celo odmaknjene od stopalk, tovornjak pa samodejno prilagaja ritem vožnje sami cesti.
Pod posteljo se skriva čisto pravi hladillnik.
Kamera za vetrobranskim steklom, ki prepoznava objekte in prometne pasove. Skupaj s senzorji zagotavlja podatke za zelo visoko raven delovanja varnostno-asistenčnih sistemov. Pri razvoju tovornjakov je zelo priljubljen tudi takoimenovani "platooning", to je samodejno sledenje kolone vodilnemu tovornjaku.
Prodaja težkih tovornjakov je v vzponu tudi v Sloveniji, kjer prodajo kar okrog 2.500 tovornjakov letno. Vodilne znamke so Mercedes-Benz, MAN in Volvo.
Med "plazenjem" v zastoju bi si voznik lahko privoščil tudi malico …
V tovornjakih je seveda danes marsikaj že podrejeno avtomatizirani vožnji, ki se v boljše osebne avtomobile šele prebija. MAN ponuja menjalnik tipmatic s šestimi ali 14 prestavami (12 + 2), ki imata funkcijo "idle speed driving". Ko voznik povsem upočasni, tovornjak zaklene sklopko in zadrži minimalno hitrost. Tako se plazi naprej, medtem pa voznik morda išče pravo cesto za dostavo ali pa se zgolj približuje zahtevnejšemu ovinku.
Vožnja tovornjaka je še posebej naporna in zahtevna ob prometnih zastojih ali pa vožnji na avtocesti, ko si vozila sledijo kot velik tovorni vlak. Eden od ključnih asistenčnih sistemov je aktivni tempomat s funkcijo "stop&go". Nekatere omejitve sicer obstajajo. Radarski tempomat deluje pri hitrosti od 15 do 55 kilometrov na uro, funkcija samodejne zaustavitve in nato tudi samodejnega speljevanja pa v primerih, da tovornjak na mestu ne stoji več kot dve sekundi. V nasprotnem primeru mora za speljevanje rahlo pritisniti stopalko za plin.
Sistem deluje na osnovi radarskih senzorjev v sprednjem delu vozila in kamere za vetrobranskim steklom. Kamera zna prepoznavati objekte in določati prometne pasove, senzorji pa računajo relativno oddaljenost od zaznanih drugih vozil in temu primerno prilagajajo hitrost.
Med vozniškim in sovozniškim sedežem,v primeru zaprtega hladilnika, je veliko prostora. Tam je nameščena le ročica samodejnega menjalnika.
Naleti tovornjakov ostajajo grožnja za prometno varnost
V Evropi se bodo predvidoma prihodnje leto zaostrili pogoji za sisteme samodejnega zaviranja, ki jih bodo proizvajalci nameščali v nove tovornjake. Naleti tovornih vozil ostajajo ena od največjih nevarnosti na avtocesti, zgodijo pa se predvsem zaradi premajhne varnostne razdalje (vožnja v zavetrju za manjšo porabo goriva) ali nepazljivosti voznika. Novejši sistemi bodo znali bolje prepoznati nevarnost in se samodejno odzvati. Tovornjak MAN, s katerim smo se vozili v Barceloni, zna tudi opozarjati voznika na nezaželeno spremembo prometnega pasu. Toda na cesti bo še dolgo veliko zastarelih tovornjakov, ki takih sistemov nimajo.
Kakšni motorji poganjajo tovornjake?
Vodilni proizvajalci tovornjakov imajo danes v ponudbi tudi motorje s standardi Euro 6c, ki v osebne avtomobile šele prihajajo. Primer: novi motor MAN D08 ima kot štirivaljnik (vgrajen je le v model TGL) prostornino 4,6-litra, šestvaljnik pa 6,9 litra. Ta zmore v svoji najbolj zmogljivi različici moč 235 kilovatov (320 "konjev") pri vsega 2.200 vrtljajih v minuti, ob tem pa kar 1.250 njutonmetrov navora od 1.200 do 1.700 vrtljajih v minuti. Pri tovornjakih se torej vse dogaja pri precej nižjih vrtljajih, kot smo tega vajeni v avtomobilskem svetu.
|
|
Moč motorjev serije D08 |
Navor |
|
4-valjni |
118 kW 140 kW 162 kW |
600 Nm 750 Nm 850 Nm |
|
6-valjni |
184 kW 213 kW 235 kW |
1.050 Nm 1.150 Nm 1.250 Nm |
To je šestvaljni motor z močjo 235 kilovatov, ki ustreza standardom Euro 6c. To je dokaz čistosti motorjev v novih tovornjakih.
Tak tovornjak ima namščen tud aerodinamični paket.
Okno na vrhu kabine lahko voznik odpre tudi s stikalom ob postelji.
Armaturna plošča z osnovnimi podatki, toda predvsem na avtocesti zna tak tovornjak že skoraj samodejno upravljati z vozilom.
