Četrtek, 12. 4. 2018, 6.00
6 let, 7 mesecev
Obisk BMW-jevega campusa avtonomnih vozil v Münchnu
"Skrij telefon in ne fotografiraj, to je avto prihodnosti" #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,79
Prvič smo se vozili z avtomobilom, v katerem za volanom ni sedel dobesedno nihče, in pri razvojnih inženirjih preverili, kako razvijajo avtonomna vozila. Danes je to znanje še skrbno varovana skrivnost, čez nekaj let pa si ga avtomobilski proizvajalci želijo prenesti na ceste. Ključno je obvladovanje tistih redkih scenarijev s ceste, ki umetno inteligenco presenetijo.
Video: Vožnja z avtomobilom pete stopnje avtonomnosti
Država na ceste prvič spušča avtomobile "brez voznika"
Poslopje razvojnega centra BMW pri Unterschleissheimu na severu Münchna.
Sredi Münchna se na poslovni stavbi BMW bohoti napis "Designed for driving pleasure" (Izdelan za užitke v vožnji) in ta slogan bodo Nemci v prihodnje morda morali na novo definirati. Nedaleč stran so namreč včeraj odprli svoj center za razvoj samovozečih, torej polno avtonomnih osebnih avtomobilov.
Namesto volanskega obroča ima potnik na voljo digitalni zaslon na dotik, s katerim začne in ustavi premike, potrobi in podobno.
Za volanom ni sedel nihče
Dojemanje vožnje in s tem povezani užitki bodo lahko tudi drugačni, so prepričani Bavarci. Povabili so nas v pravi samovozeči BMW serije 7 in tako smo na lastni koži prvič preizkusili avtomobil pete, torej najvišje stopnje avtonomnosti. Za volanom ni sedel nihče, trije potniki smo se prepustili umetni inteligenci in ta je svojo nalogo opravila brezhibno.
Namesto volanskega obroča je bil pred nami velik digitalni zaslon, ki igra vlogo nekakšnega daljinca. Prek zaslona na dotik začnemo ali ustavimo vožnjo, potrobimo in podobno. Preizkus na parkirišču sicer ni bil posebej zahteven, a vseeno kaže na že obstoječe tehnološke rešitve za napovedane avtomobilske izzive prihodnosti.
Fotografije: Utrinki iz razvojnega centra samodejno vozečih avtomobilov:
Razkrita prihodnost avtomobilov, fotografiranje prepovedano
Na obrobju industrijske cone v Unterschleissheimu na severu Münchna smo morali pred vrati posebnega campusa, kjer BMW z več sto mladimi inženirji (prostora v poslopju je za 1.800 sodelavcev) razvija svoja avtonomna vozila, skrbno prelepiti fotografske leče naših mobilnih telefonov. Za skrbno varovanimi vrati se namreč dogaja tista avtomobilska prihodnost, ki z današnjimi serijskimi avtomobili nima veliko skupnega in bo postala realnost šele čez nekaj let.
Mladi razvojniki delajo skupaj
Vstopili smo v svet zaporednih velikih pisarn, kjer prisegajo na odprto zasnovo delovnega okolja. Ta je poln številnih belih tabel, skiciranih idej, algoritmov, programerskih kod in sejnih sob. Pri BMW poudarjajo, da je bistvo v sodelovanju razvojnikov, deljenju idej in skupnem iskanju rešitve. Prilagodljivost je tista odločilna lastnost avtomobilskih proizvajalcev, ki jim bo omogočila preživetje v prihodnosti.
Vstopili smo v svet zaporednih velikih pisarn, kjer prisegajo na odprto zasnovo delovnega okolja. Ta je poln številnih belih tabel, skiciranih idej, algoritmov, programerskih kod in sejnih sob.
Razvoj sistemov so začeli najprej vgrajevati v BMW serijo 7, zdaj pa sisteme že preizkušajo tudi v nekaterih drugih modelih.
Vzporedni razvoj serijskih in konceptnih sistemov avtonomnosti
Razvoj samovozečih vozil je tako danes postal nujnost, čeprav o uporabi dveh najvišjih stopenj, štiri in pet (takrat avtomobil prevzame nadzor), v časovnem okviru nihče ne govori rad. Inženirji razvijajo na eni strani sisteme za današnjo serijsko uporabo, ki predstavljajo asistenčne sisteme za vožnjo po avtocesti in ki tudi že v velikoserijskih avtomobilih razbremenijo voznika.
Na drugi strani se razvoj dotika bolj oddaljene prihodnosti, a skrbi so usmerjene v zagotavljanje varnosti, predvidljivosti in prilagodljivosti avtomobilske umetne inteligence ter skrbi za dovolj varnostnih sistemov na različnih področjih avtonomije.
Podatke za obdelavo dobijo s testnih vozil
V eni izmed hal so nam pokazali tudi testna vozila. Trenutno jih imajo pri BMW 40, do konca leta jih bodo uporabljali 80, prihodnje leto pa že 140. Za razliko od konkurenčne Tesle, ki zbira podatke svojih kupcev ob uporabi sistema druge stopnje Autopilot, se BMW zanaša na testne centre v Nemčiji, v ZDA in na Kitajskem.
Med razvojnimi procesom ustvarjanja avtomobilske umetne inteligence.
Razlike v velikosti in kompleksnosti procesorskih enot so izjemne
V Münchnu me ni najbolj osupnila vožnja z avtonomnim vozilom, temveč preprost pogled na osnovne računalniške matične plošče za obdelavo podatkov, zahtevano procesorsko moč za upravljanje avtomobilske umetne inteligence in tudi količina zajetih podatkov za tako vožnjo.
Prav neverjetna je razlika v velikosti in kompleksnosti izdelave matične procesorske plošče, ki jo potrebuje vozilo z drugo oziroma tretjo stopnjo avtonomnosti. Torej razlika med današnjimi modernimi avtomobili in audijem A8 (in rimcem concept 2), ki ponuja že tretjo stopnjo. Plošča je veliko večja in obsežnejša.
Avtonomni avto procesorsko primerljiv s 150 prenosnimi računalniki
In zahtevana procesorska moč? Druga stopnja je primerljiva s procesorsko zmogljivosti enega prenosnega računalnika, tretja stopnja pa že s 75 prenosnimi računalniki. Za četrto in peto stopnjo je potrebna zmogljivost, ki je primerljiva s 150 prenosnimi računalniki. V tem primeru enoto sestavlja pet mikroprocesorjev, enota ima moč 600 vatov in potrebuje tudi vodno hlajenje.
To je prototipni BMW, ki v nadzorovanem okolju zmore peljati samodejno.
Bistvo takega vozila je v naboru dodatnih senzorjev, kamer in laserjev, ki prek 360-stopinjske zaznave izdelajo 3D-model okolice.
Avtomobil med vožnjo izdela 3D-model okolice
Vsi senzorji, kamere in laserji med vožnjo avtomobila zajemajo podatke iz okolice in izdelajo 3D-model okolice, v katerem zaznajo tako ovire kot tudi prosti prostor za gibanje vozila. Okolico razdelijo na kvadrante, za vsakega med njimi pa prek algoritmov nato zahtevnost za premike oziroma izogibanja. Osnova za podatke je zelo natančen zemljevid okolice, prek kamer pa avtomobil shranjene podatke z zemljevida še dodatno preverja.
Količine zajetih podatkov so izjemne. Omenjeni testni avtomobili dnevno zajamejo od 16 do 40 terabajtov podatkov. Letos bodo skupaj pridobili za okrog 200 petabajtov podatkov. En petabajt predstavlja 1.024 terabajtov. Vseh podatkov sicer trajno ne shranijo, saj se določeni prometni scenariji tudi ponavljajo. Iščejo in shranjujejo predvsem izjemne primere, ki so za nemoteno delovanje avtonomnega vozila tudi ključni.
BMW bo leta 2021 predstavil svoj novi električni avtomobil iNext, ki bo lahko opremljen s tretjo stopnjo avtonomnosti. Istočasno bodo izdelali tudi testno floto teh vozil s četrto in peto stopnjo avtonomnosti. Čez tri leta bodo torej ti avtomobili v določenih pogojih že znali voziti povsem samodejno.
Tako kot mladi voznik se mora tudi avtomobil učiti
Inženirji so nam povedali, da je najtežje zagotoviti varno in nemoteno delovanje avtomobila ob skrajnih izjemah v prometu. Za znane predvidene scenarije umetne inteligence ni težko prilagoditi in zagotoviti visoke stopnje zanesljivosti. Ključni so tisti primeri iz prometa, ki so nepredvidljivi in s katerimi se avtomobil sreča prvič.
Tudi avtomobil se mora tako kot mladi voznik učiti. Kdor obišče šolo vožnje, ne dobi debele knjige z vsemi mogočimi primeri vožnje oziroma scenariji, kaj vse se nam na cesti lahko zgodi. Tega se naučimo prek prakse in na tisoče prevoženih kilometrov, ki nam zagotovijo izkušnje oziroma znanje.
Pri BMW zato v veliki meri uporabljajo tudi računalniške simulacije najrazličnejših situacij v prometu, kjer lahko ob enakih izhodiščih hitro izboljšajo prilagodljivost vozila. Ta se "uči" le prek vnesene programske kode, torej "offline", ne pa tudi samodejno med vožnjo.
