Nedelja, 15. 11. 2020, 9.37
4 leta
Ferrucio Lamborghini
Prav poseben "lambo": lastil si ga je sam Ferruccio #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,89
Ferruccio je svoje športne avtomobile rad postavil ob bok traktorjem in se z njimi tudi fotografiral.
Ferruccio je bil zelo ponosen na svojega countacha, zato se je skupaj z njim velikokrat nastavil pred fotoaparat. Šlo je za enega od njegovih najljubših avtov, ki so ga po njegovi smrti v last dobili njegovi bližnji. Pozneje so ga prodali, do danes pa je pristal v rokah dveh različnih zbirateljev. Ravno zadnji kupec je za belega superšportnika z 12-valjnim motorjem plačal rekordno vsoto.
Zgodba o tem, kako je Ferruccio prišel do svojega countacha, je sila zanimiva. Že registrska tablica, Z92885 ROMA, razkriva, da legendarnemu ustanovitelju tale countach sprva ni bil namenjen. Njegovo posestvo je ležalo blizu Bologne, zato ne bi smel imeti rimskih registrskih oznak, a omenjeni avto so sprva nekomu drugemu že prodali v rdeči barvi s črno notranjostjo. Ker pa je bila tovarna spet na robu stečaja, je prodajalec iz Rima leta 1980 poklical Ferruccia (takrat je ta že prodal svoj delež v podjetju) in mu rekel, da je verjetno to njegovo zadnje naročilo za tega novega superšportnika. Ferruccio je nekako spoznal, da je to lahko zadnja priložnost pred propadom znamke, zato je poklical v tovarno in naročil, naj že prodanega countacha S iz druge serije prebarvajo v njegovo najljubšo barvo ter ga pripravijo na prevzem.
Zaljubljen je bil v spredaj nameščeni 12-valjni motor
Ferruccio je bil avtomobilski romantik in predvsem inženir, ki je v ospredje postavljal svojo ljubezen do avtov, ne finančno računico
Gospod Lamborghini je imel najljubšo barvo in to je bila seveda bela.
za izdelane avtomobile. Bil je navdušen nad spredaj vgrajenimi 12-valjnimi motorji in je bil velik podpornik izdelave superšportnikov s sredinsko nameščenim motorjem. Po miuri se je lotil projekta countach, a začetka njegove proizvodnje ni dočakal.
Ravno zaradi finančnih težav podjetja, nenehnih sporov s sindikati in zaprtja tovarn je marca leta 1974 prodal še zadnji delež v podjetju. Še vedno je imel sicer pomembno vlogo pri zasnovi countacha, tega je leta 1971 v prototipni obliki prvič predstavil na avtosalonu v Ženevi. Marcello Gandini je opravil odlično delo in oblikoval enega od najbolj drznih avtov, ki še danes krasi steno marsikaterega avtomobilskega navdušenca.
Testni voznik Bob Wallace je avto še tri leta razvijal in izpopolnjeval, dokler ni bil pripravljen na serijsko proizvodnjo. A še preden je zapeljal na ceste, je bil Ferruccio primoran prodati svoj delež švicarskima vlagateljema, Georges-Henriju Rossettiju in Renéju Leimerju. Potem so izdelali 150 primerkov countacha LP400 ''preiscopio'', pozneje je na vrsto prišel countach S.
Avto presežkov in tudi kompromisov
Ferruccio je postal lastnik zadnjega z oznako S, ki pa je imel še nizko strešno linijo. Kmalu zatem so namreč to za nekaj centimetrov dvignili in s tem olajšali vožnjo višjim voznikom. Posebnost ''starega'' countacha S je bil tudi poseben dizajn volanskega obroča bravo in za tisti čas revolucionarne Pirellijeve pnevmatike s širino 345. Te so morale biti zaradi geometrije vzmetenja v celoti prilepljene na tla, le tako je imel countach dovolj oprijema za varno vožnjo.
V zadnjih letih je bil najdražji countach na svetu skrit v topli garaži zbiratelja, ta ga je vzdrževal in zamenjal vse okvarjene dele. Tokrat ga je prvič pokazal svetu v videoposnetku (v angleščini), ki si ga lahko ogledate zgoraj.
