Ponedeljek, 29. 7. 2024, 21.52
3 mesece, 3 tedne
Ceneje kot bencin ali dizel? Iz Slovenije na Vis na elektriko.
Okence Jadrolinije: "Kaj, električni avtomobil imate?" #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,70
Z električnim avtomobilom smo se iz Slovenije zapeljali do skoraj 500 kilometrov oddaljenega Visa, pri tem pa prvič z električnim pogonom zapeljali tudi na hrvaški trajekt. Strošek polnjenja na poti 6,8 evra na sto kilometrov, kar je torej manj, kot bi plačali za pot s klasičnim avtomobilom.
Trajekt Petar Hektorović trikrat dnevno vozi med Splitom in Visom.
Pred letošnjim poletjem so pozornost požele grške oblasti, ki so od svojih ladjarjev zahtevale dodatne ukrepe pri prevozu avtomobilov z alternativnimi pogoni. Na grške trajekte je letos poleti dovoljeno zapeljati z največ 40-odstotno napolnjeno baterijo električnega avtomobila oziroma 50-odstotno napolnjenim rezervoarjem pri vozilu s pogonom na utekočinjen zemeljski plin. Kako tovrstno preverjanje poteka v praksi, še nismo mogli preveriti, zato pa smo električni avtomobil prvič zapeljali na enega večjih trajektov hrvaške Jadrolinije.
Elenove ultra zmogljive polnilnice med Bosiljevim in Zadrom najdemo na dveh lokacijah, še pogostejše so klasične 50-kilovatne hitre polnilnice.
500 električnih kilometrov do Dalmacije ceneje kot z bencinom ali dizlom
V splitskem pristanišču je čakal trajekt Petar Hektorovič, ki dnevno opravlja tri plovbe med Splitom in otokom Vis. Za nami je bila vožnja z električnim avtomobilom z Vrhnike do skoraj 500 kilometrov oddaljenega Splita, ki je za marsikoga še vedno eden tistih tabujev, zaradi katerega se (tudi ob hipotetično sprejemljivi ceni) ne bi odločil za električni avtomobil.
Razmere za tako potovanje so vsako leto boljše, a vse več je na cesti seveda tudi električnih avtomobilov. To še posebej velja za poletje, ko proti Dalmaciji potujejo številni vozniki iz severnejših držav, kjer je pogostost električnega pogona še precej višja kot na cestah v tem delu Evrope.
Pregled polnjenja in stroškov:
- Razdalja: 485 kilometrov
- Povprečna poraba: 16 kWh na 100 km
Polnjenje na relaciji Vrhnika–Vis dvakrat po 10 minut: - Elen DC, pridobil 7,7 kWh, strošek 4,80 EUR;
- Ionity HPC, pridobil 16,1 kWh, strošek 8,57 EUR
Skupna energija polnjenja med potjo: 23,8 kWh, strošek 13,3 EUR oziroma 8,9 EUR na 100 km
- Polnjenje Split–otok Vis (polnjenje od 15 do 100 %):
- Split DC Elen 50 kW: 18,7 kWh za 7,39 EUR
- Elen 50 kW Vis: 51,5 kWh za 20,85 EUR
- Elen 22 kW Komiža: 10,6 kWh za 3,13 EUR
Skupaj: 79,8 kWh za 31,2 EUR oziroma 6,2 EUR na 100 km
- Skupno polnjenje za pot Vrhnika–Vis in polnjenje nazaj do 100 %: 103,6 kWh za 44,5 EUR oziroma 6,8 EUR na 100 km
Elenove polnilnice so na voljo tudi prek Petrolovega omrežja, a bo v tem primeru cena višja.
V štirih letih velik preskok na bolje
Električni avtomobil tako razdaljo opravi brez težav, večji izziv je lahko zasedenost polnilnega omrežja. Za uspešnost take vožnje zato ni toliko pomemben doseg avtomobila kot predvsem zanesljivost polnilnega omrežja. Od pomladi 2020, ko smo se na Siol.net v Dalmacijo prvič peljali le na elektriko in sta bili do Zadra na voljo le dve Elenovi 50-kilovatni polnilnici DC, se je polnilno omrežje občutno izpopolnilo. Od slovensko-hrvaške meje do Splita je ob cesti vsaj deset 50-kilovatnih polnilnic DC, tem je Elen dodal še prve ultrazmogljive polnilnice (HPC) z močjo nad sto kilovati.
Tesla je s polnilnicami prisotna v Karlovcu, Senju, hrvaškem Otočcu, Zadru in Splitu, v primerjavi z lani so novost Ionityjeve polnilnice pri Gospiću (še vedno jih imajo tudi v Zadru), za izhod v sili imajo Hrvati tudi več 50-kilovatnih polnilnic znotraj mest (Rovinj, Zadar, Split …).
Tujci predvsem proti Tesli in Ionityju, čakalne vrste poleti so dejstvo
Hitrih polnilnic je že preveč, da bi vse naštevali. Pričakovanja voznikov pa so enako vsako leto večja. Pred štirimi leti je bila 50-kilovatna polnilnica že več kot dovolj, danes na daljši poti do nje zapeljemo le še izjemoma. Želja so zmogljivejše polnilnice HPC, teh pa še ni tako veliko, in čeprav dodajajo nove, poleti tam (sploh ob koncih tedna) lahko nastanejo čakalne vrste. Letos smo jih videli v Ljubljani, enako na lastne oči tako v Gospiću kot Zadru.
Večina (ne pa vsi) voznikov tam sicer polni relativno kratek čas, saj se pri dobrem avtomobilu baterija od 20 do 80 odstotkov napolni v dobrih 20 minutah. Tujci iščejo predvsem polnilnice Tesle (te v primerjavi s Slovenijo pri Hrvatih še niso odprte za avtomobile drugih znamk - izjema je polnilnica nad Splitom) in Ionityja. Prva rešitev, da se izognemo gneči, je iskanje Elenovih polnilnic.
"Električni avtomobil imate? Ni problema, le pridite, ničesar dodatnega ne potrebujete …"
Ionity v Zadru – sredi poletja in ob koncu tedna je težko naleteti na prosto polnilnico.
Dostop do trajekta brez zapletov tudi z električnim avtomobilom. Za razliko od Grkov na Hrvaškem o napolnjenosti baterije ne sprašujejo.
Do Splita dva postanka in dve polnjenji po deset minut
Konkretno vožnjo z volkswagnom ID.7 do Splita iz Ljubljane smo začeli s polno baterijo, poraba do priključka na hrvaško avtocesto pri Bosiljevem je bila le 15 kilovatnih ur (kWh) na sto kilometrov. Do Splita smo baterijo polnili dvakrat po deset minut, obakrat ob načrtovanem krajšem postanku na sicer več kot pet ur trajajoči vožnji (gneča na cesti, slabše vreme, prometne nesreče in zastoji …). Potreba po polnjenju je z vidika časa presegala želen čas za počitek.
Prvo polnjenje je bilo na 50-kilovatni polnilnici DC (baterija je bila preveč polna za učinkovit izkoristek polnilnice HPC) pri Bosiljevem, drugo na Ionityjevi polnilnici pri Gospiću. Tam smo baterijo dopolnili do 80 odstotkov in to je zadostovalo za vožnjo do Splita.
Z električnim na trajekt? Grki komplicirajo, Hrvati ne.
Tam je v pristanišču torej že čakal trajekt. V vrsti nismo bili edini z električnim avtomobilom in ti za Jadrolinijo (kljub nekaterim drugačnim opozorilom v medijih) niso večja posebnost. Pri spletnem nakupu vozovnice pri podatkih o avtomobilu lahko obkljukamo, da pripeljemo električni avtomobil. Zaradi menjave vozovnice smo na okencu Jadrolinije v Splitu tudi povprašali, kako je z električnimi avtomobili. Gospa na okencu je le zamahnila z roko. "Električni avtomobil imate? Ni problema, le pridite, ničesar dodatnega ne potrebujete …"
Dragocene so hitre polnilnice na otokih. Na Visu jih najdemo tako v mestu Vis kot tudi v Komiži.
Tujci z električnimi avtomobili tudi iz Skandinavije in Velike Britanije.
Pohvalno, otok Vis z dvema hitrima polnilnicama
Vis je eden izmed tistih otokov, ki imajo celo hitre polnilnice. Ena je v Visu, druga še v Komiži, na drugi strani otoka. Med prvim obiskom bližnje trgovine v Visu je napolnjenost baterije poskočila na 80 odstotkov, po polnjenju med sprehodom v Komiži je bila baterija kak dan pozneje že povsem polna in pripravljena za vrnitev domov. Vsa polnjenja od Splita najprej so torej potekala med drugimi opravki.
Tudi taka skrb za uporabnike avtomobilov na otokih (domačini in predvsem turisti) je zelo pomembna. Za nameček je elektrika za avtomobile na Visu ena redkih dobrin, ki je na otoku cenejša kot na celini. Za 51 kilovatnih ur elektrike je znašal račun dobrih 20 evrov, kar v primeru volkswagna ID.7 in povprečne porabe od Ljubljane do Visa (16 kW na 100 km) pomeni strošek 6,3 evra za sto kilometrov pridobljenega dosega.
Prihod z električnim avtomobilom iz Ljubljane na Vis se morda sliši kot podvig, a dejansko danes ni več. Na otoku smo srečali tesle iz Švedske, pa polestarja 2 iz Velike Britanije in podobno.
