Ste pripravljeni na tako prihodnost? Zdi se prav neverjetna.

Slovenija se je že uveljavila kot vodilna država na področju tehnologij blockchain in velja tudi za enega najbolj cvetočih središč te tehnologije v Evropi. Podobno uspešno se zdaj pojavljajo tudi zagonska podjetja, ki so začela razvijati sisteme navidezne (VR) in obogatene resničnosti. To bi lahko postalo tudi del avtomobilske prihodnosti, in sicer tako pri optimizaciji tovarn, izobraževanju zaposlenih kot tudi v vlogi konfiguratorja v prodajnih salonih. Daljnosežna, trenutno še tehnično omejena, a prav gotovo tehnično izvedljiva rešitev, je tudi vožnja v izbranem avtomobilu po najlepši cesti na drugi strani sveta. Za malo denarja in to kar iz domače sobe.

Aleš Pevc, vodja XR Laba v Tehnološkem centru v Ljubljani. Foto: Gregor Pavšič V Sloveniji na področju VR aktivnih od 30 do 40 start-upov

V ljubljanskem Tehnološkem parku sem spoznal Aleša Pevca, ki je vodja XR Laba. To je skupnost, ki na enem mestu združuje pet ali šest zagonskih podjetij iz Slovenije. Ta sodelujejo še z drugimi zunanjimi start-upi in skupno v Sloveniji na področju VR deluje že od 30 do 40 takih majhnih podjetij.

"Laboratorij smo odprli leta 2018, da slovenskim podjetjem predstavimo virtualno in obogateno resničnost. Pri blockchainu je bila Slovenija že v vrhu v svetovnem merilu, zdaj podobno velja tudi za svet VR," pravi Pevc, preden mi je nataknil očala in mi predstavil nekaj primerov virtualne resničnosti.

Že z dokaj preprostimi očali, vrednimi od 200 do 300 evrov, je mogoče doživeti dokaj visoko raven VR. Foto: Gregor Pavšič

Sredi Ljubljane iz virtualnega nebotičnika nisem stopil na ozko desko

Izkušnja je že danes, leta 2022 in kljub omejeno razviti grafiki (nanjo vpliva predvsem kakovost očal), izjemna. Stal sem zraven slona, veslal po neki azijski reki in se z dvigalom povzpel na vrh stolpnice. Iz dvigala je vodila le ozka deska. "Daj, stopi naprej, daj," me je nekje v ozadju spodbujal Aleš. Meni pa je šlo na smeh, ker sem dobro vedel, da stojim na trdnih tleh sredi Ljubljane in nikakor nekaj sto metrov visoko. Toda slika v možgane pošilja drugačne signale in daje zelo neprijeten občutek. Deska nad virtualnim prepadom se zdi povsem resnična. Ne, nisem stopil naprej.

Virtualna očala so že dobila mesto v avtomobilskih tovarnah

Virtualno resničnost so v praksi že večkrat pametno uporabili. Odlična je pri izobraževanju, izboljševanju učinkovitosti in seveda pri promociji. Porsche je že pred štirimi leti izdelal virtualni avtomobil, v katerega se je bilo mogoče (virtualno) usesti. Podobno je storil tudi Audi, ki je VR izkoristil za izobraževanje zaposlenih v tovarnah.

Prihodnjim zaposlenim so delovno mesto enostavno posneli in jim ga pokazali virtualno. Čeprav so modeli iz gline še vedno pravilo pri avtomobilskem oblikovanju, VR trka tudi na vrata Roberta Lešnika in njegovih kolegov.

Avtomobilska aplikacija, ki je nastala v Sloveniji pod vodstvom Martina Kučerja. Foto: Gregor Pavšič

Foto: Gregor Pavšič

Prek digitalnega dvojčka je Yaskawa pri Kočevju optimizirala novo tovarno

Zelo učinkovita je izdelava t. i. digitalnega dvojčka. Izdelek, prostor ali postopek je mogoče iz realnega sveta klonirati v digitalno obliko in nato simulirati spremembe. V pravi tovarni je na primer težko in drago spremeniti proizvodni proces, v virtualni različici pa se to naredi hitro in enostavno. VR-okolje postane kot simulator ali konfigurator določenega okolja, objekta ali poslovne enote.

"Yaskawa je ugotovila, da lahko prihrani velik del prostora v novi tovarni. Zanimiv je tudi prikaz deficitarnih poklicev. Videl sem primer žerjavista. Ko so dali mladi gor očala, so bili tam zgoraj in dobili občutek višine," razlaga Pevc.

Sto evrov za digitalne superge?

Sam velja za enega pionirjev virtualne resničnosti v Sloveniji, toda kljub zavidljivim izdelkom samo s svojim navdušenjem ni mogel narediti tektonskih premikov. Zato pa je to uspelo Marku Zuckerbergu. Njegov Facebook je že leta 2014 kupil proizvajalca očal Ocolus in lani napovedal t. i. Metaverse.

Zuckerberg je dal jasno sporočilo, da prihodnost vidi v 3D. To je bila prelomna točka in od takrat svetovna javnost VR sprejema povsem drugače. Jasno sporočilo je poslal tudi Nike, ki je kupil podjetje za proizvodnjo digitalnih superg, in to za vrtoglavi dve milijardi evrov. Zdaj Nike v virtualnem svetu prodaja digitalne superge s cenami od sto do 200 evrov. Sliši se noro, pa to ni dejansko nič novega. Kdor se spomni igre SecondLife, bo vedel, da je bilo tudi tam mogoče za svoj avatar kupiti obleke, čevlje, posamezniki (tudi mnogo zelo uspešnih Slovencev) so dobro služili že z virtualnimi koncerti in podobno. Zdaj se tovrstna tehnologija iz domačih računalnikov seli na očala, kar prinaša še veliko pristnejšo izkušnjo.

Storitev NFT so že prevzeli nekateri avtomobilisti

Pojavila se je kratica NFT, "non refundable token". To so nezamenljivi žetoni, ki v svetu VR predstavljajo nekakšen lastniški "certifikat" določenega izdelka, avtorskega dela in podobno. V njihov razvoj so že vložili nekateri prestižni proizvajalci avtomobilov (Lamborghini, Ferrari, McLaren …), za novi športni terenec tonale ga bo ponujala tudi Alfa Romeo. Avtomobilski NFT lahko tudi hrani identiteto lastnika, vse opravljene servise in podobno, kar bo v prihodnje lahko pomembno na trgu rabljenih avtomobilov.

Kaj pa vonj po novem avtomobilu? Tehnologija že danes omogoča tudi to.

Ko sem si nadel očala, sem preizkusil tudi avtomobilsko aplikacijo. Ta je prav tako izdelek slovenskega znanja. Z rokavicami na rokah sem se premikal okrog avtomobila, odprl vrata audija, mu spreminjal barvo. To je kajpak šele začetek. Tako grafično kot izkustveno. Ker pa se bo avtomobilska prodaja v veliko večji meri predvidoma selila na internet, bodo postale tudi izkušnje v VR pomemben del avtomobilskih salonov. Z njimi je mogoče hitro preizkusiti različne modele, barvne kombinacije, pakete opreme in podobno.

Avtomobil je sicer specifika, saj sem takoj pogrešal vonj novega avtomobila in če bi želel zagnati motor, bi pričakoval tudi zvok. Vse to je sicer tehnično mogoče rešiti že danes, in sicer z napravami, ki lahko sinhronizirano s sliko prinašajo vonj, zvok in prek posebnih heptičnih oblek tudi dražljaje na telo. Tehnologija, ki jo skladno z razvojem prav gotovo vidim vsaj v roku enega desetletja, že danes obeta veliko.