Četrtek, 6. 6. 2024, 22.54
1 teden, 6 dni
Gorjanci – letos že 55 let gorskohitrostne dirke na Dolenjskem
Mini v hiši Slovenca z razlogom: je živ spomin na uspeh pred 55 leti #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,57
Janko Slokar je s podobnim mini cooperjem S zmagal leta 1969 na prvi gorskohitrostni dirki na Gorjance.
Mini cooper S, ki ga ima v svoji hiši parkiranega Janko Slokar, je zanj živ spomin na prvo gorsko dirko na Gorjance pred 55 leti.
Letos mineva 55 let od prve avtomobilske gorske dirke na Gorjance, ki je v organizaciji AMD Novo mesto in pod pokroviteljstvom družbe IMV potekala 12. oktobra leta 1969. Že prva dirka je bila zelo uspešna, saj je privabila okrog deset tisoč gledalcev in več kot 60 tekmovalcev. Ti so prišli iz vseh koncev Slovenije, pa tudi iz Beograda, Zagreba in Splita.
Tekmovalna proga je bila dolga 6,8 kilometra, povprečna hitrost zmagovalca pa je že presegala sto kilometrov na uro. V dveh vožnjah je najboljši skupni čas dosegel Zagrebčan Mladen Gluhak (renault gordini), najboljši posamični čas in s tem rekord proge pa je šel v roke Mariborčana Aleša Pušnika (renault gordini). Pušnikova povprečna hitrost je znašala 100,5 kilometra na uro.
Na Gorjance so avtomobili sicer tekmovali že leta 1951, a takrat je šlo le za peščico udeležencev na sicer motociklistični dirki. Ta je bila prva povojna motociklistična dirka na Gorjancih.
Aleš Pušnik je bil najhitrejši Slovenec na prvih dirkah na Gorjance. Že na prvi dirki je presegel hitrost 100 kilometrov na uro.
Zmagovalni mini iz Gorjancev še vedno v Solkanu
"Proga je izredna, je najlepša, kar sem jih do zdaj videl. Organizacija je odlično uspela, dirka bo postala tradicionalna," je oktobra 1969 po rekordu in drugemu mestu za Dolenjski List povedal Pušnik.
Zanimiv je primer Janka Slokarja (mini cooper S), ki je bil leta 1969 najhitrejši v razredu serijskih avtomobilov. Ti so predstavljali večino nastopajočih. Slokar je imel pred drugouvrščenim skoraj 13 sekund prednosti, za Gluhakom pa je zaostal 15 sekund.
"Po dveh letih dirkanja sem tistega minija prodal. Če ne bi nehal dirkati, ne bi doštudiral. Ko sem se upokojil, sem kupil podobnega minija. Z veseljem posedim v njegovi družbi, zame predstavlja zelo lep spomin na mladost," pravi Slokar, ki ima minija spravljenega znotraj svoje domače hiše v Solkanu.
Video – dirka na Gorjance leta 1971
Gorjanci del prvega gorskega DP nekdanje Jugoslavije
Povprečne hitrosti zmagovalcev so na Gorjancih hitro rasle. Že leto pozneje je Goran Štrok (BMW 2002 tii) dosegel povprečno hitrost 111,5 kilometra na uro.
Leta 1971 je takratna AMSJ sploh prvič razpisala namensko gorskohitrostno državno prvenstvo nekdanje skupne države. Poleg dirk na Avalo (Srbija), Vodno (Makedonija) in Sljeme (Hrvaška) je bila del državnega prvenstva tudi slovenska gorska dirka na Gorjance. Nadaljnjo rast dolenjske dirke je leta 1972 preprečila huda nesreča na motociklistični dirki v Škofji Loki, kjer se je smrtno ponesrečil motorist, tragično pa so umrli še štirje gledalci. Hitrostne dirke so v Sloveniji prepovedali vse do leta 1978.
Načeloma močno gospodarsko okolje, a vse slabša cesta
Tudi 65 let po prvi dirka na Gorjance še naprej živi. V zadnjih desetletjih je preživela mnoga krizna obdobja, zamenjala nekaj organizatorjev in poskušala kljubovati izzivom časa.
Dirka poteka še vedno izjemno mikavni in iz tekmovalnega vidika zanimivi progi, ki je polna izzivov. Toda vse slabša asfaltna podlaga onemogoča nadaljnjo rast dirke. Odsek iz Novega mesta proti Metliki je predvsem poleti izredno obremenjen zaradi turističnega tranzitnega prometa proti Dalmaciji.
Letos so progo v zgornjem delu skrajšali in tako bo dolga le 3,2 kilometra. To je kilometer manj kot lansko leto.
Dolenjska si tako avtomobilsko dirko zasluži, saj gre za gospodarsko zelo močan bazen podjetij – Revoz, Adria, TPV, Akrapovič so le nekatera podjetja, ki so neposredno povezana z avtomobilsko industrijo. Gorjanci so letos izgubili avstrijsko državno prvenstvo, ki se je preselilo na dirko v Podnanos, kjer na obnovljeni cesti proti Rebernicam težav z asfaltom nimajo.
Domačin Matjaž Tomlje z lancio delto, zmagovalko relija Monte Carlo 1992, na Gorjancih leta 1994.
Pred 20 leti je bilo še mogoče zmagati z avtomobilom in ne formulo
V devetdesetih letih so Gorjance po omenjeni zasilni prekinitvi spet obudili. Takrat se je bilo mogoče nekaj časa na sam vrh še uvrstiti s klasičnimi avtomobili. Med domačini je tako z BMW M3 slavil Matjaž Tomlje, ki je pozneje poskušal na vrh tudi z najeto formulo 3000, med avtomobili pa mu je uspelo zmagati z najeto nekdanjo tovarniško lancio delto HF integrale.
Pred dobrimi dvajsetimi leti so na Gorjancih zmagovali vozniki, kot sta bila Slavko Dekleva (BMW 320 ST) in Samo Valant (fiat punto kit car), s formulo je leta 2005 slavil tudi Vladimir Stankovič.
Patrik Zajelšnik je dvakrat zmagal na Gorjancih.
Zajelšnik proti Gorjancem več kot 240 kilometrov na uro
V zadnjem desetletju je vrh rezerviran za športne prototipe in formule. Slovensko zmago seveda moramo pripisati Patriku Zajelšniku – Nemec ima tudi slovensko državljanstvo in je sin slovenskega zdomca, vozi pa za velenjski V-Racing. Zajelšnik, aktualni nemški gorski prvak, je na Gorjancih slavil v letih 2019 in 2021. Napredek v tehniki je v 65 letih očiten – Zajelšnik je dosegel najvišjo hitrost več kot 240 kilometrov na uro, povprečna hitrost zmagovalca zadnjih dveh dirk Federica Liberja (wolf GB08 mistral) pa je presegala 153 kilometrov na uro. Tako Gorjanci ohranjajo primat najhitrejše slovenske gorskohitrostne dirke.
Letos bo dirka potekala v soboto in nedeljo. Prvi dan popoldne bosta na sporedu dva treninga, tretji pa nato v nedeljo zjutraj. Popoldan od 12.30 naprej sledijo še tri tekmovalne vožnje. Organizatorji iz vrst AMD Novo mesto, torej društva, ki je organiziralo tudi prvo dirko leta 1969, pričakujejo okrog 80 nastopajočih tekmovalcev.
