Sobota, 27. 11. 2021, 22.25
2 leti, 12 mesecev
Avtomobili skupine B v Sloveniji
Za zaprtimi vrati slovenske garaže še vedno pravi dragulj #foto
Reli avtomobili skupine B tudi po skoraj 40 letih vzbujajo strahospoštovanje in občudovanje, nekaj teh "divjih" vozil so imeli takrat priložnost peljati tudi Slovenci. Eden od teh avtomobilov se še danes skriva v slovenskih garažah.
Po koncu svetovnega prvenstva v reliju se sodelujoči proizvajalci pripravljajo na prihod nove generacije dirkalnikov WRC oziroma uradno zdaj poimenovanih Rally1. Dirkalniki WRC obstajajo sicer že od leta 1997 in do danes smo jih videli že v nekaj različnih generacijah. Prihodnje leto bodo prvič dobili hibridni pogon, moč okrog 500 "konjev", omejili pa jim bodo aerodinamiko, hode podvozja, odstranili sredinski diferencial in podobno. Sodeč po prvih testiranjih pa bodo dirkalniki na cestah divji in hitri kot še nikoli.
Sicer pa je razred WRC rezerviran za tovarniške voznike in premožneže, ki lahko najamejo starejše primerke teh avtomobilov, naslednik nekdanje skupine B. To so bili divji prototipi iz prve polovice osemdesetih let, ki so poskrbeli za eno najbolj mističnih obdobij svetovnega relija. Ko jih je FIA po številnih nesrečah ukinila, so morali proizvajalci dirkalnike izdelati na osnovi serijskih avtomobilov. V devetdesetih je bilo zelo malo serijskih športnih vozil s štirikolesnim pogonom, zato je nastal razred WRC in omogočil svobodnejše predelave serijskih avtomobilov in tudi dodatno vgradnjo štirikolesnega pogona.
Elite skupine B v Slovenijo v osemdesetih še ni bilo
Slovenski vozniki v rokah niso imeli tistih najzmogljivejših dirkalnikov skupine B, kot so bili na primer lancia delta S4, peugeot 205 T16, audi quattro S1, lancia rally 037, austin metro ali ford RS200. Najatraktivnejši reli avtomobil skupine B na slovenskih dirkah je bila lancia rally 037, ki jo je na reliju Kompas leta 1985 vozil Italijan Flavio Caprara. Enako tudi audi quattro A2 v rokah Bolgara Koleva.
Mnogo let pozneje sta na gorskih dirkah v Sloveniji vozili lancia delta S4 Švicarja Ianniella in replika audija quattro S1, ki jo je pripeljal Bolgar Zlatkov.
Renault 5 turbo
Brane Kuzmič in Rudi Šali na enem izmed relijev za evropsko prvenstvo sredi osemdesetih let.
Renaultov dirkalnik s sredinsko postavljenim motorjem je spomladi leta 1983 v Sloveniji prvič vozil Brane Kuzmič. S podporo Renaulta in novomeške tovarne IMV (pozneje Revoz) je postajal vodilno ime jugoslovanskega relija, kar je Kuzmič potrjeval tudi s programom v evropskem prvenstvu v reliju. Atraktiven dirkalnik skupine B, Renault je po začetnih različicah "cevennes" in "tour de corse" pozneje sicer izdelal še najzmogljivejšo različico "maxi", je bil pravi magnet za gledalce. "Všeč mi je bil pogon na zadnji kolesi, le turbo polnilk je deloval nepredvidljivo in zato me je večkrat zavrtelo," se spominja Kuzmič, ki je s tem avtomobilom vozil v sezonah od 1983 do 1986.
Renault je model 5 turbo sprva izdelal za predhodno skupino 4 in je zato veljal za utemeljitelja sredinsko postavljenih motorjev v avtomobile za reli. Tak koncept sta za njim kmalu uporabila tudi Peugeot in Lancia.
Citroen visa 1000 pistes
Nekdanja Križajeva citroen visa 1000 pistes je še vedno v Bertokih pri Kopru.
Tekmovalni karton Bojana Križaja in sovoznika Jakoba Valanta z relija Saturnus 1986. Leta 1986 je bilo na štartni listi zanimivo ime. Pod štartno številko se je na progo odpeljal takratni prvi smučarski zvezdnik Bojan Križaj. Vozil je štirikolesno gnano citroen viso 1000 pistes, ki je bila z 1,4-litrskim motorjem zadnja evolucija različnih dirkalnikov za reli na osnovi modela visa. Križaj je sicer vozil še dokaj serijski avtomobil, ki pa so ga pozneje pri koprskem Cimosu (s pomočjo mojstrov v Franciji) precej izpopolnili. Z njim je vozil Stojan Pirjevec in bil leta 1987 tudi zadnji državni prvak skupine B.
Nekdanja Križajeva in Pirjevčeva visa je kot edini slovenski dirkalnik skupine B ostala v domačih garažah. Po koncu skupine B je dirkalnik pred potjo na odpad rešil takratni tehnični vodja ekipe Stanislav Pečar iz Bertokov, ki ima dirkalno viso še vedno v svoji domači garaži. Tu in tam še zažene motor in si privošči kakšen kilometer.
Porsche 911 SC
Vojko Podobnik se z veseljem spominja voženj s porschejem 911 SC, s katerim je bil leta 1986 jugoslovanski državni prvak.
Vojko Podobnik je kariero voznika relija začel s fičkom, njegove velike sanje pa je predstavljal porsche 911. Ko je dobil novega pokrovitelja in z njim tudi sovoznika Vojka Hočevarja, mu je ta omogočil nakup želenega dirkalnika. V Nemčiji so našli deset let starega porscheja 911, ki so ga nato predelali v dirkaškega. Pomagal jim je tudi Drago Leskovšek, ki je bil znani specialist za Porschejeve avtomobile. Avtomobil je imel okrog 215 "konjev". Podobnik je bil leta 1986 tudi jugoslovanski reli prvak v skupni razvrstitvi.
S podobnim porschejem 911 je v začetku avtomobilske kariere (po predhodnem nastopanju v kartingu) začel tudi Slavko Dekleva. Žal že pokojni poznejši večkratni prvak v gorskih dirkah se je na prvem reliju hitro prevrnil na streho.
Opel ascona 400
Zanimiv dirkalnik skupine B v slovenski lasti je bila tudi opel ascona 400. Vozil jo je Albin Trobec, sicer trgovec z Opli z Brezovice pri Ljubljani. Z ascono je odpeljal več odličnih hitrostnih preizkušenj in znal tam prehiteti tudi favoriziranega Kuzmiča. Trobec je imel preveč smole in tudi tehničnih težav, da bi lahko napadal najvišja mesta v skupni razvrstitvi takratnega jugoslovanskega državnega prvenstva. Po slovesu skupine B je dirkalnik prodal in se umaknil iz sveta avtomobilskega športa.
V uradni rezultatih skupine B je bil sredi osemdesetih tudi Martin Črtalič, ki se je v ta razred prijavil s starejšim talbot sunbeamom.
Državno prvenstvo v skupini B je takratna Avto-moto zveza Jugoslavije (AMSJ) razpisala v letih od 1984 do 1987. Sprva so bili ti dirkalniki združeni s skupino A, leta 1986 in 1987 pa so imeli ločeno prvenstvo. Tako je leta 1986 državni prvak postal Podobnik s porschejem 911 SC, leto pozneje pa Pirjevec s citroen viso 1000 pistes.