Hladna vojna v zraku: dve izjemni letali z bridkim koncem

Del nekdanje hladne vojne med zahodnim svetom in takratno Sovjetsko zvezo je bil tudi razvoj prvega potniškega nadzvočnega letala. Ta je prinašal določene komercialne priložnosti, bil pa je tudi izrazito prestižne narave. Sovjeti so z vidika prvega poleta in nekaterih tehničnih podatkov presegli britansko-francoski concorde, a ta je doživel neprimerno večjo slavo in tudi daljše obdobje delovanja. Obe letali pa sta kljub svoji romantični podobi premikanja meja potovanja na nebu dočakali podoben konec. Posredno sta bili tako za tupoljev Tu-144 kot concorde usodni nesreči na dveh letališčih na obrobju Pariza – Charles de Gaulle in Bourget.

Dve letali, ki sta si bili oblikovno sumljivo podobni

Konstrukcijska posebnost obeh letal je bila možnost spuščanja nosa letala navzdol. Foto: Wikimedia Commons

Britanci so idejo o nadzvočnem potniškem letalu začeli razvijati že v petdesetih letih prejšnjega stoletja, Sovjeti pa so poskušali svoj razvojni zaostanek zmanjšati in na nebu prvi predstaviti tak tip letala. Naposled sta si bili zunanji zasnovi obeh letal izjemno podobni. Neuradni namigi, čeprav nikoli zares potrjeni, so omenjali celo vohunske igre inženirjev iz Moskve.

Tupoljev Tu-144 je poletel pred concordom. To je bilo 31. marca 1968. Po tehničnih podatkih je celo presegel concorda in dejansko kot prvo potniško letalo presegel magično hitrost dveh machov (2.450 kilometrov na uro). Imel je za 20 potnikov več prostora in tudi uradna največja hitrost je bila višja. Toda poraba goriva je bila pri tupoljevu izjemno visoka, saj je za doseganje najvišje hitrosti ves čas potreboval vklopljen t. i. sistem overburn.

Neudobno in hrupno na krovu, tupoljev celo z zaviralnim padalom

Concorde je najvišjo hitrost dosegel s klasičnimi pogonom. Ena ključnih razlik med obema je bilo udobje potnikov – na krovu concorda je bila izkušnja za potnike kljub le enemu razredu luksuzna. Concorde je letel do 18 tisoč metrov visoko, v letalu pa je bil ustvarjen tlak, kot da bi bili potniki na višini komaj 1.800 metrov. Za hlajenje so uporabili letalsko gorivo. Tupoljevo letalo pa je imelo zelo slabo izolacijo, zato je bilo na krovu izjemno hrupno in za potnike neprijetno. Za hlajenje so uporabili klasične ventilatorje.

Concorde je imel veliko naprednejše krmilne sisteme in predvsem računalniško podporo. Na tem področju so Sovjeti, ki so bili sicer na področju aeronavtike pogosto zelo uspešni in napredni, močno zaostajali v razvoju. Tupoljev je bil tudi eno izmed zadnjih komercialnih letal, ki je za zaviranje po pristanku uporabil padalo. Pri concordu so za upočasnjevanje že uporabili ogljikova vlakna, kar je bila celo ena prvih uporab tega materiala v letalstvu.

Pogled v pilotsko kabino concorda. Foto: Wikimedia Commons

Aeroflotov tupoljev Tu-144 na pariškem letalskem mitingu. Foto: Wikimedia Commons

Komercialna uspešnost je bila na strani concorda

Vse to je vplivalo na komercialno uspešnost obeh projektov. Tupoljeva so si Sovjeti želeli za premagovanje velikih razdalj v svoji takratni državi in kot časovno veliko učinkovitejšo alternativo klasični železnici. Vseeno pa potnikov, ki bi si lahko tak polet privoščili in jih neudobje letala ne bi pretirano motilo, ni bilo na pretek. Tupoljev je opravil 102 poleta, od tega le 55 s potniki. Redno je letel le na eni liniji iz Moskve.

Concorda so na drugi strani uporabljalia tako v Air France kot British Airways, občasno pa z najemom tudi Singapure Airlines. Concordovo letalo je bilo aktivno 25 let.

Tragična nesreča na pariškem letalskem mitingu

Konec tupoljeva se je začel že leta 1973, ko se je 3. junija 1973 zgodila tragična nesreča na letalskem šovu v Parizu. Sovjetsko letalo je opravilo enak demonstracijski polet kot dan pred tem, toda ob koncu poleta se je začelo strmo vzpenjati. Na višini okrog 600 metrov je izgubilo vzgon. Med poskusom, da bi prevzeli nadzor nad letalom, so se začeli hitro spuščati, letalo pa je v zraku razpadlo in strmoglavilo na tla. Pri tem je letalo uničilo 15 hiš, umrlo je šest članov posadke in osem ljudi na tleh. Še 60 ljudi je bilo težje poškodovanih.

Kapitan na tupoljevu je bil pilot Mihail Kozlov, ki je želel pustiti boljši vtis kot pred njim posadka concorda – ta pred tem menda ni naredila preveč dobrega vtisa z letalom, ki takrat še ni bilo v komercialni uporabi.

Nesrečen splet okoliščin je zapečatil tudi usodo concorda

Leta 2000 se je na letališču Charles de Gaulle zgodila tragična nesreča concorda. Med pospeševanjem po vzletni stezi je s kolesom povozil predmet na stezi, ta je prebil pnevmatiko, delci pa so poškodovali tudi krilo in povzročili iztekanje goriva. Še pred vzletom je začelo krilo goreti. Pilot Christian Marty je ugasnil motor na poškodovani strani letala, zgolj z delujočim drugim motorjem pa mu ni uspelo pridobiti višine. Concorde je vzletel, toda kmalu strmoglavil na bližnji hotel. Umrlo je vseh sto potnikov na letalu, devet članov posadke in štirje ljudje na tleh.