Nedelja, 8. 7. 2018, 13.14
6 let, 4 mesece
Potniški boeing s hitrostjo 6.000 km/h?
Ne le ljubitelji nadzvočnih letal, tudi ljudje, ki veliko časa preživijo na čezoceanskih letih, se bodo razveselili novega Boeingovega koncepta. Drzno oblikovano letalo bi lahko dosegalo hitrosti petih machov (šest tisoč kilometrov na uro) in preletelo Atlantski ocean v vsega dveh urah oziroma Tihi ocean v treh.
Za zdaj obstaja le v virtualnem svetu, čez pet let bi lahko bil pripravljen prototip in čez dvajset let že na nebu.
Prva skica obeta veliko
Boeing je prvo skico nadzvočnega potniškega letala predstavil na letni konferenci ameriškega inštituta aeronavtike in astronavtike v Atlanti. Tehnološko izpopolnjeno letalo bi lahko, če jim ga uspe izdelati, uprabljali tako za vojaške kot tudi za komercialne namene.
Koncept letala ima dve trikotno oblikovani krili z dvema zadnjima plavutma, aerodinamičen trup in koničast nos. Zaradi aerodinamične oblike celotnega letala Američani napovedujejo, da bi lahko za zdaj še konceptno letalo letelo s hitrostjo pet machov in Atlantik preletelo v vsega dveh urah ali Tihi ocean v treh. Za primerjavo – nadzvočno letalo, ki potuje s hitrostjo med enim in dvema machoma, bi za to pot potrebovalo od uro do dve več.
Lahko bi letelo še hitreje
''Zadostili smo se z različico s petimi machi. To letalo bi nam dovolilo leteti čez ocean in nazaj v enem dnevu, kar si večina ljudi želi. Torej, zakaj iti čez te meje in zakomplicirati stvari? Svet enostavno ni dovolj velik za hitrosti nad pet machov,'' je razložil Kevin Bowcutt, starejši tehnik in vodja znanstvenikov za hipernetiko. Kot je še razložil v svojem govoru, bi bilo potrebnega preveč vlaganja za Zagotovo je najslavnejše letalo concorde, ki je bilo prvo potniško nadzvočno letalo na svetu. let nad petimi machi. Poleg močno izpopolnjenih materialov bi potrebovali še naprednejše motorje.
Letalo, ki dosega hitrosti do petih machov, je hkrati možno izdelati bistveno ceneje kot letalo, ki bi dosegalo hitrosti šest ali sedem machov. To gre predvsem na račun titanija. Ta material že imajo razvit in je zmožen prenesti obremenitve, medtem ko bi morali za višje hitrosti letala izdelovati iz kompozitne keramike, saj bi ta material lahko zdržal višje obremenitve in temperature. Boeing bi za tak tip letala že lahko uporabil kombinacijo obstoječega reaktivnega motorja in naprednega turbinskega motorja, ki so bistveno bolj zanesljivi kot motorji za doseganje višjih hitrosti.
Za poganjanje konceptnega letala predvidevajo uporabo dveh motorjev, ki si delita zračne lopute. Reaktivni motor bi deloval do hitrosti dveh ali treh machov, pri tej hitrosti bi se zračne lopute avtomatsko zaprle in ugasnile jet motorja ter zrak preusmerile v ramjet motorja, ki ju poganja hitrejši pretok zraka. Enak sistem je v šestdesetih letih uporabljal slavni SR-71 blackbird, Boeing pa to tehnologijo razvija skupaj s podjetjem Northop Grumman Innovation Systems.
Letel bo na višini 29 tisoč metrov
Boeing se še ni odločil, kakšnih dimenzij bo letalo, vendar naj bi bilo po zdajšnjih projekcijah večje kot poslovno letalo in manjše kot 737, število sedežev pa se bo gibalo med 20 in sto.
Če bo to letalo prihodnosti prešlo v proizvodnjo, bo letelo na višini 29 tisoč metrov, kar je skoraj deset tisoč metrov višje, kot je letel sloviti concorde, in skoraj dvajset tisoč metrov višje kot večinoma letijo čezoceanska letala. Zaradi takšne višine letenja izboljšajo učinkovitost motorjev in poskrbijo za minimalno turbulenco, saj je na tej višini gostota zraka bistveno manjša.
Pri vzletu bodo potniki čutili močne sile kar 12 minut, toliko časa naj bi namreč trajalo pospeševanje do polne hitrosti. Pri običajnih letalih se moč pospeševanja čuti le nekaj deset sekund, toda v zameno za nekaj več potrpljenja bodo potniki lahko uživali v neprecenljivih razgledih na ukrivljenost Zemlje in se nad njimi zagledali v neskončno črnino vesolja.
Prvi prototip čez pet let, komercialno letalo čez dvajset let
Pri Boeingu pravijo, da bi letalo s takšnimi zmogljivostmi in avtonomno tehnologijo lahko bilo pripravljeno v naslednjih dvajsetih do tridesetih letih. Prototip naj bi bil sicer pripravljen že v petih letih, a preteklo bo veliko časa, preden bo takšen tip letala pripravljen na komercialno uporabo.
7