Donald Trump se je odločil: nič ne bo s koncem vojne v Iranu

18.46 Trump: Rok za mirovni dogovor z Iranom je dokončen

Ameriški predsednik Donald Trump je danes dejal, da je rok, ki ga je postavil Iranu za sklenitev mirovnega sporazuma, dokončen. Na tradicionalni velikonočni prireditvi za otroke v Beli hiši je še ocenil, da je predlog za končanje vojne, ki ga je danes posredoval Iran, pomemben, a da ni dovolj dober, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Dali so predlog, to je pomemben predlog. To je pomemben korak. Ni dovolj dober," je poudaril Trump.

Dodal je, da bi se vojna lahko zelo hitro končala, če bo Iran naredil, kar mora. "Določene stvari morajo narediti. To vedo. Mislim, da so se pogajali v dobri veri," je še dejal ameriški predsednik. Povedal je še, da je jezen na iransko vlado in da bo Iran to drago plačal.

Pričakovati je, da bo Trump več o vojni z Iranom povedal na novinarski konferenci, napovedani ob 13. uri po krajevnem času (19. uri po srednjeevropskem).

18.07 Bela hiša: Trump ni odobril 45-dnevne prekinitve ognja z Iranom

Bela hiša je danes potrdila, da posredniki v vojni z Iranom predlagajo 45-dnevno prekinitev ognja z Iranom, a poudarila, da ameriški predsednik Donald Trump predloga ni odobril in vojno nadaljuje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ameriški spletni portal Axios je poročal, da se ameriški in iranski pogajalci prek regionalnih posrednikov pogovarjajo o 45-dnevnem premirju, ki bi lahko privedlo do konca vojne. Razpravljali naj bi o pogojih za dvofazni sporazum.

Prva faza bi bila 45-dnevno premirje, med katerim bi se pogajali o koncu vojne. Prekinitev ognja bi lahko podaljšali, če bi bilo za pogovore potrebnega več časa, je za Axios dejal eden od virov. Druga faza bi bil sporazum o končanju vojne.

"To je ena od mnogih idej, predsednik (Trump) pa je ni odobril. Operacija Epski bes se nadaljuje," je za AFP povedal uradnik Bele hiše in dodal, da bo predsednik več o konfliktu spregovoril na novinarski konferenci, ki je napovedana ob 13. uri po krajevnem času (19. uri po srednjeevropskem).

17.26 Iran zavrnil predlog za 45-dnevno prekinitev ognja

Režim v Teheranu je po poročanju iranske državne tiskovne agencije IRNA zavrnil predlog za 45-dnevno prekinitev ognja, med katero bi se vse strani, vpletene v novo vojno na Bližnjem vzhodu, poskusile dogovoriti o trajnem premirju. V Iranu namreč vztrajajo pri tem, da ne bodo sprejeli nobene druge ponudbe razen konca vojne z zagotovili, da jih ZDA in Izrael ne bosta več napadla.

Iranci so svoj odziv na predlog za prekinitev ognja, ki je med drugim predvideval tudi takojšnje odprtje Hormuške ožine in s tem sprostitev ladijskega prometa po tej pomembni plovni poti, prek Pakistana, ki je v konfliktu prevzel vlogo mediatorja, že posredovali ZDA. 

14.11 Izrael: Napadli smo največji petrokemični kompleks v Iranu

Izraelski obrambni minister Israel Katz je sporočil, da je izraelska vojska napadla največji petrokemični kompleks v Iranu, in sporočil, da bodo napade nadaljevali.

"Vojska je močno napadla največji iranski petrokemični kompleks v Asaluji," je dejal Katz. Dodal je, da so po tem in prejšnjem napadu objekti, ki skupaj predstavljajo približno 85 odstotkov iranskega izvoza petrokemičnih izdelkov, v okvari.

This is the islamic regimes petrochemical facility in Asaluyeh, Iran.

It has been taken offline and severely damaged following strikes.

It’s one of the most important industrial and financial backbones of a country. pic.twitter.com/VLR1BXp0Zo

— Open Source Intel (@Osint613) April 6, 2026

Po Katzevih besedah ​​kompleks v Asaluji proizvede približno polovico celotne iranske petrokemične proizvodnje. Iranska agencija Tasnim je sporočila, da sta bili napadeni dve petrokemični podjetji, vendar zaenkrat ni nadaljnjih podrobnosti o obsegu škode.

Katz je dejal, da je vojska dobila ukaz, naj nadaljuje napade na iransko infrastrukturo "z vso silo".

13.15 V Iranu v povezavi s protivladnimi protesti usmrtili moškega

V Iranu so danes obesili moškega, obsojenega zaradi delovanja v imenu Izraela in ZDA med valom protivladnih protestov v začetku tega leta, so po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočile iranske pravosodne oblasti.

"Ali Fahim, eden od sovražnih elementov v terorističnih nemirih v mesecu dey (januar) ... je bil obešen, potem ko je vrhovno sodišče pregledalo zadevo in potrdilo obsodbo," piše na spletni strani iranskega pravosodja Mizan online.

Kot je še navedeno, je bil moški obsojen zaradi delovanja proti Iranu v imenu "sionističnega režima in ZDA" ter zaradi vdora na tajno vojaško območje, kjer naj bi želel odtujiti orožje.

13.04 Iran z raketo uničil stavbo v Haifi, več mrtvih

Štirje ljudje so bili ubiti v iranskem raketnem napadu na sever Izraela, potem ko je bila zadeta stanovanjska stavba v Haifi, so potrdile izraelske reševalne službe.

Gasilci so ure in ure iskali pogrešane v ruševinah in na koncu našli štiri ljudi, zakopane pod ruševinami, brez znakov življenja.

Po navedbah vojske in reševalnih služb je raketa neposredno zadela sedemnadstropno stavbo in prebila dele konstrukcije, kar je povzročilo delno porušitev stavbe. 

Prebivalci območja so povedali, da so slišali močno detonacijo.

Gasilci so ure in ure iskali pogrešane v ruševinah in na koncu našli štiri ljudi. Foto: Reuters

12.22 Iran zaključuje priprave za uveljavitev novega pristopa k upravljanju s Hormuško ožino

Iran zaključuje operativne priprave za uveljavitev novega pristopa k upravljanju s Hormuško ožino, ki jo je Teheran praktično zaprl kot odgovor na ameriško-izraelske napade na Iran, so v nedeljo na družbenem omrežju X sporočile pomorske sile iranske revolucionarne garde, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Razmere v ožini se po navedbah pomorskih sil iranske revolucionarne garde "ne bodo več nikoli vrnile v prejšnje stanje, zlasti ne za ZDA in Izrael". AFP ne poroča, kako bo videti nov pristop k upravljanju prometa skozi ožino.

Iranski poslanci so v zadnjih tednih sicer predlagali uvedbo taks in davkov na plovila, ki plujejo skozi Hormuško ožino.

Iranska garda je izjavo objavila potem, ko je ameriški predsednik Donald Trump minuli konec tedna Teheranu večkrat zagrozil z uničenjem elektrarn in mostov, če ne bo odprl ožine, ki predstavlja ključno pomorsko pot za prevoz 20 odstotkov svetovne nafte in plina.

Iranska vojska je sicer že v soboto zavrnila Trumpov ultimat za odprtje ožine in v primeru ameriško-izraelskega napada napovedala povračilne napade na njuno infrastrukturo.

Po oceni namestnika iranskega zunanjega ministra Kazema Garibabadija pa je Trump Iranu zagrozil z "vojnimi zločini", ko je napovedal uničevanje civilne infrastrukture, če tamkajšnje oblasti ne odprejo ožine, poroča AFP. "Ameriški predsednik je kot najvišji uradnik v svoji državi javno zagrozil, da bo storil vojne zločine," je danes na družbenem omrežju X zapisal Garibabadi.

Odkar so ameriške in izraelske sile konec februarja napadle Iran, so tamkajšnje oblasti praktično zaprle Hormuško ožino.

Turški minister za promet Abdulkadir Uraloglu pa je danes na družbenem omrežju X sporočil, da je minulo noč Hormuško ožino varno prečkala ladja v turški lasti, ki z iraško surovo nafto pluje proti Maleziji. Po poročanju AFP sta dve plovili v turški lasti ožino prečkali že minuli konec tedna.

Omanska tiskovna agencija je sicer v nedeljo poročala, da sta se Iran in Oman pogovarjala o olajšanju prehoda skozi ožino.

11.48 Ubili vodjo iranske obveščevalne službe IRCG. Izrael prevzel odgovornost za umor.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je sporočila, da je bil njen vodja obveščevalne službe Majid Hademi ubit v napadu. Za njegovo smrt krivijo ZDA in Izrael, poroča BBC. Kasneje sta odgovornost za umor prevzela izraelski obrambni minister Israel Katz in izraelske obrambne sile (IDF).

Majid Hademi je bil ubit v izraelskem napadu. Foto: Posnetek zaslona

Novice Ubili vodjo iranske obveščevalne službe IRCG. Izrael prevzel odgovornost za umor.

9.23 Axios: ZDA in Iran se prek posrednikov pogovarjajo o 45-dnevnem premirju

Ameriški in iranski pogajalci se prek regionalnih posrednikov pogovarjajo o 45-dnevnem premirju, ki bi lahko privedlo do konca vojne, danes poroča ameriški spletni portal Axios. Iranska tiskovna agencija Tasnim je poročanje Axiosa označila za poskus mešanja kart in pripravo koraka nazaj za ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Štirje viri iz ZDA, Izraela in regije, seznanjeni s pogovori, so za Axios povedali, da pogajanja potekajo prek pakistanskih, egiptovskih in turških posrednikov ter prek kratkih sporočil, ki si jih izmenjujeta Trumpov odposlanec Steve Witkoff in iranski zunanji minister Abas Aragči. Razpravljajo o pogojih za dvofazni sporazum.

Prva faza bi bila 45-dnevno premirje, med katerim bi se pogajali o koncu vojne. Prekinitev ognja bi lahko podaljšali, če bi bilo za pogovore potrebno več časa, je za Axios dejal eden od virov. Druga faza bi bil sporazum o končanju vojne.

Kot so za Axios še povedali viri, posredniki menijo, da bi lahko ponovno popolno odprtje Hormuške ožine in rešitev vprašanja iranskega visoko obogatenega urana, kar zahtevajo ZDA, dosegli le s sporazumom o končanju vojne.

Iranska tiskovna agencija Tasnim je poročanje Axiosa, ki ga označujejo za medij izraelske obveščevalne agencije Mosad, opredelila kot poskus mešanja kart in pripravo Trumpovega koraka nazaj.

Predsednik ZDA je v soboto zagrozil Iranu in zapisal, da ima 48 ur časa za sklenitev dogovora o odprtju Hormuške ožine, sicer se bo nad njim razbesnel pekel. Pred tem je v petek napovedal, da bodo ZDA napadle iranske mostove in elektrarne. Iranu je dal čas do ponedeljka zvečer po ameriškem času oziroma do torka zjutraj po iranskem, da odpre ožino, v nasprotnem primeru pa mu zagrozil z uničenjem.

V nedeljo pa je na družbenem omrežju Truth Social rok Iranu za odprtje Hormuške ožine podaljšal še za 24 ur, do torka zvečer po ameriškem času oziroma do srede do 2. ure zjutraj po srednjeevropskem.

Ameriški predsednik, ki se po navedbah Tasnima zaveda trdne odločenosti Irana, da se odzove na vsako norost v zvezi z elektrarnami in drugo infrastrukturo, se verjetno skuša tretjič umakniti od te grožnje, tovrstne novice pa se morda širijo, da bi se pripravili na to možnost, poroča agencija.

Ob tem izpostavlja, da je Iran večkrat poudaril, da ne sprejema začasnih premirij brez sporazuma o koncu konflikta. "Ameriško-sionistični sovražniki, ki so pod pritiskom vojne in zmedeni, nameravajo izkoristiti priložnost premirja, da se izvlečejo iz krize s strelivom in težkega strateškega položaja," poročanje Tasnima še povzema italijanska tiskovna agencija Ansa.

9.13 Načrt za konec vojne je pripravljen

Iran in Združene države Amerike sta prejeli načrt za konec vojne med državama, je za Reuters povedal vir, seznanjen s predlogom.

V skladu s predlogom bi premirje, ki bi vključevalo ponovno odprtje Hormuške ožine, začelo veljati takoj. Nato bi bilo še 15 do 20 dni za dokončanje širšega sporazuma.

Po navedbah istega vira je treba dogovor o tem načrtu doseči danes, do 20. ure. 

Sporazum, doslej imenovan "Islamabadski sporazum", bi vključeval regionalni okvir za ožino, medtem ko bi končna pogajanja v živo potekala v Islamabadu.

Končni dogovor naj bi vključeval zavezo Irana, da ne bo razvijal jedrskega orožja, v zameno za omilitev sankcij in sprostitev zamrznjenih sredstev, je dodal vir.

8.00 "Evropa si ne more niti predstavljati, kaj jo čaka čez nekaj tednov"

Medtem ko je vojna v Iranu za dolgo časa prekinila pretok energije, se Evropa sooča s šokom v oskrbi, ki bi lahko ohromil industrijo, zemeljski zračni promet, dvignil cene hrane, povečal stroške zadolževanja in inflacijo potisnil nazaj na raven krize, piše Politico. Prve posledice se že občuti, analitiki pa napovedujejo, da je to šele začetek. Opozarjajo, da tudi če se vojna konča takoj, bo okrevanje trajalo vsaj eno leto. In dlje, ko bo trajal konflikt, hujše bodo posledice.

Novice "Evropa si ne more niti predstavljati, kaj jo čaka čez nekaj tednov"

7.11 Po napadu na iransko univerzo izpad plina v Teheranu

Tehnološka univerza Sharif je bila prizadeta v napadu, ki je povzročil izpad plina v delih Teherana.

BBC poroča, da so bili deli univerze, vključno z njenim tehnološkim centrom in šolsko mošejo, poškodovani. Slike kažejo gost dim, ki se dviga iz območij v iranski prestolnici.

Drugje v prestolnici je v napadu na stanovanjsko stavbo bilo ubitih 13 ljudi.

Župan okrožja, v katerem je univerza, je dejal, da je bila zaradi napada začasno prekinjena oskrba s plinom.

Od začetka vojne je bilo prizadetih več univerz v Iranu, vključno s Teheransko univerzo za znanost in tehnologijo in Univerzo Shahid Beheshti.

7.09 Iran svari pred "veliko bolj uničujočim" povračilnim ukrepom, če bodo zadeti civilni cilji

Iran svari pred "veliko bolj uničujočim" povračilnim ukrepom, če bosta ZDA in Izrael napadla civilne cilje, poročajo državni mediji.

"Če se bodo napadi na civilne cilje ponovili, bodo naslednje faze naših ofenzivnih in povračilnih operacij veliko bolj uničujoče in razširjene," piše v izjavi tiskovnega predstavnika centralnega poveljstva Khatam al-Anbiya - najvišje operativne vojaške poveljniške enote Irana. Izjavo je objavila radiotelevizija Islamske republike Iran (IRIB).

To se je zgodilo, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil z napadi na iranske elektrarne in mostove, če Iran ne bo izpolnil svojega torkovega roka za ponovno odprtje Hormuške ožine.

Iran svari pred "veliko bolj uničujočim" povračilnim ukrepom, če bosta ZDA in Izrael napadla civilne cilje. Foto: Guliverimage

7.08 Napadi na Bližnjem vzhodu se nadaljujejo 

V nedeljskih izraelskih napadih na Libanon je bilo ubitih najmanj 15 ljudi in ranjenih 39 drugih, poroča AFP, ki se sklicuje na libanonsko ministrstvo za zdravje.

V napadu na Bejrut je bilo ubitih najmanj pet ljudi, trije pa v napadu na stanovanjsko stavbo v Ain Saadehu, vzhodno od Bejruta, so sporočili uradniki.

Med sedmimi ljudmi, ubitimi v napadu na južno mesto Kfar Hatta, je bila štiriletna deklica, je dodalo ministrstvo.

V Izraelu so v stanovanjski stavbi, ki jo je zadela raketa, našli dve trupli, poročajo izraelski mediji.

Izraelska vojska pravi, da je izvedla val napadov na tarče v iranski prestolnici Teheran.

V ameriško-izraelskem napadu na stanovanjsko stavbo v Qomu, južno od Teherana, je bilo ubitih najmanj pet ljudi, več ljudi pa je bilo pokopanih pod ruševinami, poroča Reuters.

Tudi ZAE in Kuvajt sta sporočila, da se je njuna zračna obramba odzvala na raketne napade in napade z brezpilotnimi letali.

Sportal Zaplet z vlakom: bi bila lahko Pogačar in Evenepoel diskvalificirana?

Novice Napoved Američanov: 10. april bo usoden za Evropo

Novice Iranci trdijo, da je reševalna akcija spodletela #video

Mnenja Desant na iranski uran

Novice Pet članic EU za obdavčitev presežnih dobičkov energetskih družb