90 let najslavnejše avtoceste na svetu

Prvi odsek avtoceste so zgradili že na začetku 20. stoletja v zvezni državi New York. V Nemčiji so sicer prvo cesto, kjer sta uvoz in izvoz določena in je mogoče na cesto zapeljati oziroma jo zapustiti le na določeni točki, začeli graditi že leta 1913. Prva svetovna vojna je zamaknila celotno gradnjo in cesto so slovesno odprli leta 1921. Ta cesta je bila zgrajena na obrobju Berlina in je služila tudi kot testna steza in dirkališče. V bistvu je šlo za dve ravnini, omejeni z nagnjenimi zavoji, vendar jo zaradi drugih cest in omejitev prometa štejejo za prvo sodobno avtocesto v Nemčiji. Omenjen odsek vse do danes ostaja del cestnega omrežja, skupaj z izvirno leseno tribuno.

Desetletje kasneje se je začela širitev

Bolj resno je sredi dvajsetih let v prejšnjem stoletju o avtocestnem omrežju začel razmišljati župan Kölna, ki je ukazal začetek gradnje avtocestnega odseka med mestoma Köln in Bonn. Graditi so ga začeli leta 1929 in 18-kilometrski odsek avtoceste končali leta 1932. Pospešek v gradnji avtocest je prišel že prihodnje leto, ko so na oblast prišli nacisti.

Nacistična stranka je sprva nasprotovala avtocestnemu omrežju z obrazložitvijo, da bi to koristilo predvsem bogatim aristokratom, ki bi si lahko privoščili avto. Šele ko je Adolf Hitler spoznal propagandno vrednost individualne mobilnosti – cestnega omrežja po vsej državi in cenovno dostopnega ljudskega avtomobila –, so nacisti znatno pospešili gradnjo avtocestnega omrežja.

Foto: AP / Guliverimage

V desetih letih zgradili dva tisoč kilometrov avtocest

Hitro je stekla gradnja t. i. Reichsautobahnen, kot so nacisti poimenovali svojo avtocesto. Poudarek je bil na povezovanju vzhodnega dela z zahodom in juga s severnim delom Nemčije. Lokacije, kjer bodo zgradili avtocesto, so izbirali tudi glede na okolico, saj so želeli, da potniki lahko uživajo tudi v prijetnih pogledih na naravo.

A vse le ni šlo tako gladko. Zaradi skromnega plačila so ob koncu tridesetih let delavci raje izbirali druge, bolje plačane službe. Gradnjo je prekinila tudi druga svetovna vojna, nacisti pa so nekatere zgrajene avtocestne odseke uporabili tudi za vojaške operacije. Zaradi širine avtoceste so strateško pomembne dele predčasno asfaltirali in s tem omogočili, da so tam pristajala vojaška letala. Šele leta 1943 pa so v celoti prekinili gradnjo. Do takrat so zgradili približno dva tisoč kilometrov avtoceste.

Avtoceste so s pridom izkoristili zavezniki

Po porazu Nemčije so avtocestno omrežje hitro preimenovali v Bundesautobahn (zvezno avtocesto). A stanje je bilo zelo slabo. Že Foto: AP / Guliverimage zgrajeni deli so bili močno poškodovani, večina odsekov pa ni bila dokončanih. Veliko mostov je bilo uničenih, ironično jih je uničila nemška vojska ob svojem umiku.

Takoj po koncu vojne se je začela obnova celotnega avtocestnega omrežja in leta 1953 se je nemška vlada odločila, da je prišel čas za širitev omrežja. Do leta 1964 so imeli že tri tisoč kilometrov avtocest, leta 1984 pa osem tisoč kilometrov. Z združitvijo Nemčije po letu 1990 se je širitev nadaljevala in dosegla enajst tisoč kilometrov. V zadnjih tridesetih letih so zgradili le še tisoč kilometrov avtocest in kmalu so v Nemčiji imeli tretje največje avtocestno omrežje na svetu. Na prvem mestu so ZDA, sledi Španija.

Zakaj na avtocesti nimajo omejitev?

Nacisti so sprejeli zakon o cestnem prometu leta 1934 in v urbanih okoljih omejili hitrost na 60 kilometrov na uro. Zunaj naselij in na avtocestah hitrost ni bila omejena. Čez pet let so zaradi pomanjkanja goriva omejili hitrost v naseljih na 40 kilometrov na uro in drugod na 80 kilometrov na uro. Leta 1952 je vlada odpravila vse omejitve in naložila zveznim deželam, da same oblikujejo omejitve hitrosti. Zaradi velikega števila žrtev na cestah so na državni ravni leta 1972 sprejeli omejitev sto kilometrov na uro na cestah zunaj naselij in obenem ohranili predpis, da na avtocestah hitrost ni omejena.