Uporabnost pomembnejša od oblike, eden najboljših družinskih za tak denar #foto

Tourneo courier z osnovno obliko in dimenzijami dostavnega tranzita se je z novo generacijo močno povečal in vsebinsko osredotočil na družinsko uporabo. Dobro znani litrski 92-kilovatni motor se odlično "razume" s sedemstopenjskim avtomatskim menjalnikom. 

S pogledom na zeleno-belega courireja je vsakomur jasno, da ne gre za dostavno vozilo. Barvni zadetek popolno dopolni oprema active z robustno esuvejevsko in avanturistično noto. Govorimo o "terenskih" ploščah pod odbijačema, s plastiko zaščitenih blatnikih, 17-palčnih litih platiščih, v slogu active oblikovani maski.

Škatlast zadnji del in višina skoraj 184 centimetrov predstavljata osnovo za uporabnost tako potniškega kot prtljažnega dela. Po potrdilu o skladnosti znaša nosilnost (družinski člani plus prtljaga) 550 kilogramov, med materiali pa izbrskamo še podatek za višino podvozja 207 milimetrov oziroma 188, ko je vozilo polno naloženo. 

Tourneo curier na 17-palčnih litih platiščih meri dobrega 1,80 metra v višino. Prostor nad glavami potnikov predstavlja visok del ostrešja nad steklenimi ploskvami. Foto: Aleš Črnivec

Palec gor 

• Praktična zasnova vozila, vsakodnevna (družinska) uporabnost.
• Dobra vrednost glede na ceno.
• V drsni par vrat so serijsko vgrajeni električno pomični stekli in odlagalna predalčka, kar pri tovrstnih vratih sploh ni samoumevno. 
• Potovalni računalnik v zvezi s porabo goriva odstopa minimalno, zaupanja in upoštevanja vreden je tudi podatek za doseg s preostankom goriva. 
• Všeč nam je predal v prtljažniku, ki se delno izvleče iz bočne stene ali pa v celoti odstrani na primer zaradi čiščenja. 
• Hvalo malo neobičajno namenjamo gumijastim predpražnikom, ki se z zavihanimi robovi natančno in tesno prilegajo površini pod nogami. Prva liga, čeprav jih je pri čiščenju najtežje izvleči iz vozila. 
• Omenimo še eno domiselno podrobnost, ki je morda ne opazi vsak. Stikalo za luči ima v sredini skrit valjček, ki se na pritisk pomakne ven in nato z vrtenjem spreminja višino žarometov.

Palec dol 

• Hitrost vožnje s tempomatom na 130 znaša zgolj 124 kilometrov na uro. Strinjamo se, da je s tem vožnja bolj tiha, motor porabi manj goriva, možnost izogibanja je večja in zavorna pot krajša … pa imamo vseeno rajši natančnejše merilnike.
• Odklepanje/zaklepanje s pritiskom gumba na ključu je danes že redkost. Drugačne možnosti ne najdemo niti med dodatno opremo, enako kot za izbiro žarometov LED namesto halogenskih. 
• Samozaporni čep za gorivo spada k palcu gor, lahko bi pa bil še uporabnejši. Pri točenju goriva z ročnim "zaklepanjem" mehanizma na ročki je napoti loputa s premajhnim kotom odpiranja. 

Cenovno zanimivo družinsko vozilo 

23 tisočakov in pol je cena vstopne različice trend, ki nikakor ni oskubena. Ko mimo opreme titanium preskoči na active, se spogleduje z elementi SUV in doseže skoraj 28 tisoč evrov. Izstopajo 17-palčna lita platišča, prilagodljiv tempomat, avdio sistem z navigacijo, razširjen izbor varnostnih elementov, info-zabavni sync4 je pa sploh vgrajen že v osnovni opremi. Dodajmo, da avtomatski menjalnik v tej ceni presega ročnega za 1.740 evrov.

Zeleno-bela kombinacija in kovinska barva za 400 plus 540 evrov dajeta vozilu privlačen videz, 460 evrov stane pozimi nepogrešljivo ogrevanje sedežev, volana in vetrobrana. Samodejno klimo za 280 evrov bi verjetno izbrala večina, čeprav ima tudi ročna kakšno prednost, enaka je tudi cena dnevnih luči LED.

Cena testnega vozila tako ostane 120 evrov pod 30 tisočaki. Če bi se v couriera vstopalo prostoročno (pa se ne), če bi imel žarometa LED (pa sta halogenska), če bi imel zadaj kolutne zavore (pa ima bobne), če bi imel rezervno kolo z orodjem (pa ima torbico s tistim priborom) …, bi bila psihološka meja z enim od teh "če bi" že presežena.

Voznikov sedež je nastavljiv po višini s hrbtno podporo. Deli armaturne plošče so barvno usklajeni z dekoracijo active na sedežih. Odlagalna mesta so nad vetrobranskim steklom, vrh armature, v vratih in med sedežema. Gumijasti predpražniki so odlični. Foto: Aleš Črnivec

Kakovostno oblazinjena in barvno polepšana klop (blago, umetno usnje) je primerna za dva odrasla potnika, pogojno tudi za tri in za varen prevoz dveh otrok v ustreznih sedežih. Klop in desni sedež s poklopnimi naslonjali se lahko zložita in postavita navpično. Foto: Aleš Črnivec

Cena ni oskubila varnostne opreme 

Ford ni varčeval pri varnostnih sistemih, ki vzdržujejo lego na cesti, opozarjajo na nevarnost trčenja, napačno smer in voznikovo nepozornost, nadzirajo mrtve kote in okolico vozila pri vožnji vzvratno ... Vozniku je v delno pomoč sistem prepoznavanja prometnih znakov, pametni prilagodljivi tempomat pa omogoča bolj sproščeno vožnjo.

Kabina se odklepa s pritiskom gumba na ključu, vstopa pa s pomočjo ročajev pod stropom, posebej udobno skozi širok drsni par vrat. V klimatizirani notranjosti so stekla električno pomična tudi zadaj. Trdi materiali prek armature in vratnih oblog delujejo urejeno robustno, za boljši vtis se barvne plastične obrobe ujemajo z dekoracijo active na kakovostni sedežni tkanini.

Primeren za štiričlanske družine 

Sprednja sedeža sta v okviru zimskega paketa ogrevana (tudi volan in vetrobran), klop je ustvarjena ali za dva otročaja v varnih sedežih ali za udobno potovanje dveh odraslih oseb. Pogojno lahko treh, ki jim tudi večji klobuki ne sežejo do stropa.

Poleg police pod stropom in osnovnega predala pred sovoznikom so odlagalna mesta v vratih (veliki v sprednjih in manjši zadaj), pa dve odprti polici na armaturni plošči. Med sedežema so priročni utori in priključek 12V, vhoda USB A in C sta tudi zadaj.

570-litrski prtljažnik je pokrit z ne prav trdo polico na dveh možnih višinah. Če ni v uporabi, je ni treba puščati doma, pač pa se pokončno namesti za naslonjala. V bočnih stenah so vgrajeni trije fiksni predali, eden pa se lahko izvleče delno ali pa v celoti. Prtljažni volumen se za petimi sedeži do stropa poveča vse do 1.188 litrov, za sprednjima pa do 2.162.

Uporabnost najmanj 570-litrskega prtljažnika izboljšajo odlagalne police, 12-voltna vtičnica, odstranljiv predal … Foto: Aleš Črnivec

Zložljivi sedeži omogočajo tovorno uporabo v 2.162-litrskem prostoru. Foto: Aleš Črnivec

Za volanom kot v osebnem avtomobilu 

Zaradi visokega sedenja so občutki kot v pravem SUV z dobrim nadzorom okolice. 

Lepo oblikovan volan in moderna instrumentna plošča ustrezata vsakemu okusu, če pa gre za voznike stare šole, se lahko veselijo še klasične ročne zavore. Tudi oblika ročice menjalnika je prvinska s položajem malo pred sedežem.

Primerno velikima ogledaloma je v pomoč kamera s shematičnim prikazom okolice vozila z barvnimi sloji. Avtomobilske občutke ustvarjajo še zagon brez ključa, primerno nastavljiva volan in sedež, s klavirsko črnino polepšani merilnik, osrednji zaslon in površina pod prestavno ročico.

Dva osempalčna barvna zaslona 

Stolpca ob straneh digitalnega potovalnega zaslona merita temperaturo hladilne tekočine in količino goriva, prostor vmes se lahko spreminja. Kot osnovo smo izbrali preprost merilnik vrtljajev, digitalni prikaz hitrosti (lahko bi okroglega s kazalcem) in potovalni računalnik.

Osrednji zaslon kot običajno prikazuje vzvratno vožnjo (zamišljena linija sledi vrtenju volana), služi navigaciji (všeč nam je nadmorska višina), avdio sistemu, nastavitvam, povezavi, in tudi upravljanju klimatske naprave. To je na srečo preprosto, saj imamo rajši fizična stikala.

Foto: Aleš Črnivec

Podvozje je v osnovi trdo 

V usnje odet obroč z dvema zavrtljajema in tri četrt lepo kroji ovinke, saj so v genskem zapisu tournea couriera gotovo kakšne sledi upokojenih Fordovih enoprostorcev. Ti so, kot vemo, sloveli po odličnih voznih lastnostih in prav športnem premagovanju ovinkov.

Morda bi šlo celo za podobne vozne lastnosti, vendar se mora voznik zavedati, da tourneo tako kot dostavnik z višino prekaša širino. Kakorkoli že, vzmetenje je v osnovi bolj trdo, dobro umirja maso vozila in na slabo vzdrževanih cestnih površinah pretirano ne pretresa potnikov. Pri tem tudi ne odskakuje, kot bi morda kdo pričakoval zaradi podobnosti z dostavnikom.

Polni navor že pri 1.400 vrtljajih 

Ford je tourneu courier namenil preizkušeni litrski trivaljnik z ročnim ali avtomatskim menjalnikom. Bencinski pogon je pač cenejši od dizelskega, ki bi ga marsikateri kupec res rajši izbral. No, mi lahko po preizkusu trdimo, da litrska prostornina in 125 konj ne zmanjšujeta družinske uporabnosti tono in pol težkega potovalnika.

Navor 170 njutonmetrov ni prav izdaten, vendar enakomerno prijemlje v širokem razponu do 4.500 vrtljajev, vmes, in sicer od 1.750 do 2.500 se celo poveča za 30 enot (overboost). V tem območju je vožnja primerno odzivna, za največje pospeške pa je treba gnati motor do šest tisoč.

Zatemnjena zadnja stekla in ogrevani električno poklopni vzvratni ogledali so del serijske opreme active. Foto: Aleš Črnivec

S kakšno hitrostjo pa vozi tourneo courier? 

Odstopanje merilnika od dejanske hitrosti narašča in pri 50, 90 in 130 znaša tri, štiri in šest kilometrov na uro. Med vožnjo po omejitvah se skozi naselja pelje s tihimi 1.500 vrtljaji, izven naselij pa s še vedno varčnimi dva tisočimi.

Seveda, če govorimo o umirjeni ali enakomerni vožnji, saj se litrski motor(ček) lahko zavrti prek šest tisoč. Med vožnjo po avtocesti s 130 na uro in 2.900 vrtljaji (136 po merilniku hitrosti) courier ni preglasen, z 269-centimetrskim medosjem je tudi potovalno stabilen.

Samodejno pospeševanje pri koncu omejitve hitrosti 

Radarski tempomat z ukazi na volanu deluje od 20 na uro naprej z ročnim spreminjanjem hitrosti po ena ali deset. Z vklopom se aktivirajo varnostne vozne funkcije, s pospeševanjem in zaviranjem pa se ne prilagaja samo prometnemu toku, pač pa tudi prometnim znakom. No, pri tem se mora še marsikaj naučiti.

Žarnice v lučeh so halogenske, nič bolj ne svetijo kot v času pred tehnologijo LED, vendar samodejno menjajo dolžino svetlobnega snopa. Pohvalimo glavno stikalo, ki združuje delovanje meglenk in osvetlitev merilnikov. Za uravnavanje višine žarometov pa so pri Fordu uporabili vrtljiv valjček, ki je skrit znotraj stikala za luči.

Litrski turbo motor je lepo usklajen s sedemstopenjskim menjalnikom. Lahko mu očitamo šibek navor (170 Nm), čeprav deluje v širokem razponu 1.400 do 4.500 vrtljajev in celo s kratkotrajnim overboostom med 1.750 in 2.500. Foto: Aleš Črnivec

Ročica menjalnika v položaju L 

Ford med svojimi materiali priporoča uporabo L (low) med vožnjo po hribovitih cestah ali med vleko priklopnika. Ko voznik popusti stopalko plina, je učinek zaviranja z motorjem opazno večji kot v položaju D, ker menjalnik samodejno izbira nižja prestavna razmerja.

Morda bi sistem bolj spadal k štirikolesnemu pogonu ali pa k vozilom, ki lahko vlečejo težje priklopnike. Tourneo courier lahko zapreže eno tono. Glede vožnje bi tukaj dodali še tole, kar moramo priznati. Mehanske ročne zavore smo se res malo odvadili, odkar jo proti smetišču zgodovine pošiljajo sistemi, kot so na primer hill holder, auto hold in samodejno zadrževanje vozila pri ustavljanju z radarskim tempomatom.

Poraba na testu 7,9, to je liter prek WLTP 

Na testu je curier povprečno porabil skoraj 8 litrov. Štirikrat smo ga polnili in namerili najmanj 7,0 in največ 8,3. Po vmesnih podatkih računalnika je v mestu porabil 7,5, med zastojem 9,6, na podeželju 6,9 in na avtocesti 8,4.

Podobna je bila tudi poraba voznikov pred nami, ki so nam pustili odprta trip 1 in 2 (7,9 za 991 kilometrov in 7,7 za 1.922 kilometrov). Nobenega od teh podatkov niti ni treba korigirati, ker je potovalni računalnik med testom odstopal le za 0,1 litra od naših izračunov. 

Kaj naj rečemo? Hibridno ali dizelsko vozilo bi porabilo vsaj liter manj, ampak bi bilo dražje.