Renault clio RS 200 EDC

Francoski as pokazal clia Slovencem, ti so ga vzeli za svojega

V daljavi se je zaslišal gromek zvok atmosferskega dvolitrskega motorja. Hitro prestavljanje navzdol, dvignjeni zadnji kolesi, nato pa kot po tirnicah skozi ovinek in ob vnovič glasnem grmenju izpušne cevi, ki je prekinilo spokojno spomladansko naravo severne Primorske, agresivno pospeševanje proti naslednji kombinaciji drsečega asfalta. To je le en spomin na leto 1993, ko so Slovenci spoznali novega clia, ki so ga takrat začeli izdelovati v novomeškem Revozu. Začetek proizvodnje je z nastopom na reliju Saturnus pospremil as svetovnega kova Phillipe Bugalski, pozneje zmagovalec dveh relijev za svetovno prvenstvo.

Renault tvega: novi RS ni za puriste, ampak za "mainstream"

Tudi po zaslugi njegove vožnje so Slovenci clia hitro vzeli za svojega. V dvajsetih letih je na naše ceste zapeljalo okrog 110 tisoč cliov, od tega 500 v športnih različicah. Prodajni delež RS-ov, GT-jev, cliov 16V ali williamsov je v cliovi družini seveda primerno majhen in kot tak na prodajni rezultat modela nikakor ne vpliva odločilno, a športne različice imajo zato toliko pomembnejši halo efekt in vpliv na prepoznavnost znamke.

Toda v množici "hothachev" spodnjega nižjega razreda, ki so si med seboj tako cenovno kot tehnično zelo podobni, se je zdaj pri Renaultu odločil za tvegani preskok. Zavestno so se odpovedali nezapisanim pravilom puristov z dirkaškim srcem in clia RS, ki je poudarjeno brezkompromisen športni avtomobil, naredili drugačnega – kompromisnega. Kupec namreč v vsakem primeru pri njem dobi petvratno karoserijsko različico, pri prenosu moči pa lahko izbere le samodejni menjalnik.

Kruto? Morda, a predvsem pogumno od Renaulta, ki hoče z novim RS-om stopiti na "mainstreamovski" avtomobilski trg in ne izkoriščati RS-a le za imidž, temveč tudi za konkretne prodajne številke. Pri Renaultu so celo dejali, da bodo za vsakega izgubljenega pristnega purista z novim športnikom dobili dva nova kupca.

Samodejni menjalnik ni slab, a tudi ne odličen

Glavni pomislek in faktor tveganja ni toliko privlačna petvratna karoserija, ki močno poveča vsakodnevno uporabnost vozila, za nameček pa so kljuki v slogu alf in seatov spretno skrili v stekla zadnjih vrat, temveč šeststopenjski samodejni menjalnik z dvojno sklopko.

Ta je dejansko glavni poudarek novega clia RS: tako zaradi revolucionarnega pristopa za razred športnikov, vstopnice do širšega kroga voznikov kot podlage za dirkaške igračke, ki jih tak samodejni menjalnik omogoča.

Menjalnik zahteva prilagajanje voznika, clio RS torej zahteva kompromis?

Vsekakor bo delil mnenja. Po naših izkušnjah zagotovo ni slab, daleč od tega, a hkrati tudi ni vrhunski. Med ovinki deluje pričakovano dobro, kar pa je še vedno počasneje od menjalnika DSG v športnih različicah avtomobilov.

Menjalnik od voznika zahteva precej privajanja in tudi prilagajanja, in ko ga ta osvoji, mu med ovinki tudi primerno služi. Menjalnik torej od voznika zahteva kompromis, kar za starega clia RS ni veljalo. Vsaj za dodatno začinjeno različico cup bi si želeli možnost ročnega menjalnika.

Obenem se zdi, da so prestavna razmerja bolj pisana na kožo hitrejšim cestam, ne slovenskim zavitim "kozjim stezicam", kjer je pogosto treba uporabiti prvo ali drugo prestavo. V tej hitro zapeljemo v rdeče polje vrtljajev, tretja prestava pa nam nato nenadoma vzame nekaj zagona, vrtljajev in zvoka motorja. Ko bi tretjo prestavo lahko že izkoristili, moramo pred naslednim ostrim ovinkom spet zavirati.

Povedano drugače: s temi prestavnimi razmerji smo na tipični zaviti slovenski cesti prepogosto v območju vrtljajev, kjer se z vozniškega zornega kot ne dogaja dovolj. Menjalnik se veliko bolje znajde v hitrejših ovinkih.

Poudariti velja, da se prestavni ročici ne vrtita skupaj z volanskim obročem, zato ročno pretikanje prestav resnično zahteva veliko usklajene koordinacije in spretnosti. Toda v vsakem primeru so roke pogosteje na ali bližje volanskemu obroču kot pri ročnem menjalniku, kar je zagotovo korak v pravo smer.

Pri menjalniku bo najpomembnejše vprašanje, kako bo posamezni voznik na cesti zahteven in kakšno raven vožnje od clia pričakuje.

Dirkaške igračke za nedeljski izlet po dirki F1

Da, clio RS bo k sebi vabil voznike tudi z dirkaškimi igračkami, ki so vsekakor privlačne in zanimive, vsebinske dodane vrednosti pa ne ponujajo. Zaradi samodejnega menjalnika so v Renault Sportu lahko v clia vgradili čisto pravi štartni program, ki ga poznamo iz dirkalnih vozil.

Obe prestavni ročici potegnemo nazaj, nato pa leva noga na zavoro, desna na plin. Vrtljaji motorja se dvignejo do 2.500, ko spustimo zavoro, clio sunkovito pospeši, elektronika pa nadzoruje kolesa na meji zdrsa. Pospešek z mesta je tako najbolj učinkovit. Uporabnost? Morda le ob postavljanju ob rdeči luči na semaforju …

Naš testni clio žal ni imel vključenega sistema za telemetrično obdelavo podatkov vozila in analizo vožnje na izbranem dirkališču.

Prav ti elementi so dejansko bistvo novodobnega clia RS. Njegov hipotetični kupec naj bi bil mladostnik (dejanski ali po srcu), ki po televiziji rad spremlja dirke formule ena. Všeč mu je, če se lahko po koncu dirke odpelje na izlet in prestave pretika z obvolanskimi ročicami, čisto tako, kot je to pred tem na televiziji počel Kimi Raikkonen. Všeč mu je, če lahko z mesta spelje tako kot čisto pravi dirkači in če lahko na zaslonu sredinske konzole spremlja celotno telemetrijo svojega avtomobila. Clio RS je torej postal avtomobil za fantaziranje, a obenem tudi za dokaj posrečeno povezavo cestnega avtomobila in Renaultovega športnega programa.

Drugačen, toda vseeno vrhunski športnik

Toda ne glede na vse morebitne dvome je clio RS še vedno vrhunski športni avtomobil. Zahteva prilagojen način vožnje in drugačen izkoristek samodejnega menjalnika ter prestavnih razmerij, v zameno pa ponuja večjo vsakodnevno uporabnost in zanimive zgoraj omenjene dodatke, ki jih konkurenca pač ne pozna. Clio s 147-kilovatnim motorjem na cesti navduši z zmogljivostmi, prav tako tudi zanesljivo lego v ovinkih (relativno dolga medosna razdalja).

Novi clio RS je od predhodnika lažji 40 kilogramov, pri Renaultu pa radi pohvalijo uradno prožnost 1,6-litrskega turbomotorja od 80 do 120 kilometrov na uro: ta pospešek je z novo generacijo RS-a boljši kar za 1,9 sekunde.

Za prenos moči med sprednjima kolesoma skrbi elektronska zapora diferenciala. Kombinacija samodejnega menjalnika, drsečega slovenskega asfalta in opcije sport, ki ne izklopi sistema proti zdrsu pogonskih koles, v ostrih ovinkih pogosto vzame veliko moči in onemogoči učinkovito pospeševanje. Zato je treba za pravi izkoristek poseči po možnosti race, pri kateri se pogonski kolesi zavrtita v prazno.

Medtem ko za ustavljanje clia RS zdaj ne skrbijo več Brembove, temveč lastne Renaultove zavore, je dobro poskrbljeno tudi za blaženje. To je zasluga hidravlične blokade hoda blažilnika. Ta deluje na osnovi vgrajenega manjšega pomožnega blažilnika v glavni blažilnik, kar poskrbi za boljšo progresivnost in udobje podvozja. Clio zato zdaj ni več tako surovo trd, kot smo vedno trdili za Renaultove športne avtomobile.

Clio RS ali megane RS?

Tekmecev med športnimi avtomobili nižjega spodnjega razreda je vse več, clio RS pa ima morda najpomembnejšega kar v lastni ponudbi. Renault v povprečju proda dvakrat toliko meganov RS. Cenovna razlika med obema je okrog pet tisoč evrov. Bo cliu zdaj z novo petvratno zasnovo uspelo odvzeti tudi meganove kupce?

Večina cliovih tekmecev je tudi med "hothatchi" že poskrbela za nove modele. To velja tako za ford fiesto ST kot peugeota 208 GTI, ki v nasprotju s cliom stavita na klasično zasnovo športnika. Na trgu med njimi najbrž ne bo ključna cena, temveč osebne želje vsakega posameznega voznika in vprašanje, kaj od športnega avtomobila pričakuje in si želi.

Strošek WIZ kaska:

Pri izračunu zgornjih podatkov smo upoštevali soudeležbo pri škodi v višini 100 evrov, dodatna kritja WIZ Voznik in WIZ Nezgoda in zavarovanca z rojstnim datumom 1. januarja 1970, ki škode ni uveljavljal že več kot 5 let. Za izračun kasko zavarovanja po vaših parametrih kliknite na grafiko.