Poceni družinska dacia z večjim prtljažnikom kot BMW serije 3

Dacia logan MCV, globalna uspešnica

Fenomen Dacia je danes jasen vsem, spočeti pa so ga znali le pri Renaultu. Zdaj je že nekaj časa Dacia ena najbolj uspešnih avtomobilskih znamk v Evropi, a še zdaleč ne le tu.

Samo logana, o katerem teče tule beseda, izdelujejo – poleg Romunije – v Turčiji, v Maroku, v Rusiji, v Alžiriji in v Braziliji. Samo to že veliko pove o globalnosti tega modela, o katerem se marsikdo v tej naši lepi deželici škodoželjno posmehuje.

O loganih že precej vemo, tudi to, da zdajle s trakov prihaja druga generacija, ki je k sreči v mnogočem poenotena s sanderom – da je manj zmede med modeli in med rezervnimi deli zanje.

MCV je loganov kombi, kratica pa danes menda pomeni maximum capacity vehicle (vozilo z največjo mogočo luknjo za prtljago), ker se bolj imenitni multi convivial vehicle (praznično ali družabno vozilo) nekako ni hotel prijeti. Sicer pa je logan v osnovi 4-vratna limuzina, s 5 vrati pa postane sandero.

... ima pa večji prtljažnik kot BMW serije 3 touring!

Res je logan MCV dolg skoraj štiri metre in pol, a je še vedno zlahka obvladljiv tudi v mestu. Toda daleč bolj pomemben od tega je njegov zadek oziroma praznina v njem. Skoraj je treba poudariti naglas: luknje je za 575 litrov, če pa se odrečete zadnji klopi, pa kar za 1.515 litrov.

BMW serije 3 touring jih ne sestavi toliko, čeprav je, med drugim, tudi daljši od logana MCV. Zdaj že dolgo tudi ni več skrivnost, da so Dacie dokaj poceni – tale tule z vso opremo stane 13.475 evrov in mislim, da se zlahka odpovemo kovinski barvi (400) in kartografiji vzhodne Evrope (100 evrov).

Dodatki, ki se danes zdijo obvezni, so lahko tudi poceni

Je pa tudi tale dacia čuden tič. Po eni strani dokazuje, da je lahko tudi cenejši avtomobil več kot dostojen, v nekaterih rečeh kar v koraku s tekmeci, ki stanejo več. Poleg prtljažniških litrov ima še marsikaj v rokavu, na primer tempomat in omejevalnik hitrosti, oboje s komandami na volanskem obroču in oboje za samo 155 evrov.

Pa zelo dober infozabavni sistem, celo tako dober, da je boljši od večine tekmecev, za katere je jasno, da so vsi po vrsti dražji. Kaj je na njem tako dobrega: logika upravljanja, meniji (predvsem navigacijski), vhod USB, občutljivost za dotik, dobra berljivost podatkov ... V tem avtomobilu za 410 evrov skupaj s kartografijo adriatic.

Načeloma navajanje cen v besedilu ni navada, a prav dacia dokazuje, da stvari lahko stanejo precej manj, kot jih plačujemo drugje – tudi pri Renaultu, da ne bo pomote. Pri cliu grandtour je, na primer, sistem za pomoč pri vzvratnem parkiranju za skoraj 50 odstotkov dražji kot parkirna tipala zadaj pri loganu MCV, se pa morda v izrazoslovju skriva tudi kakšna tehnična drugačnost, ki upravičuje to razliko. A vseeno – logana MCV lahko varno vzvratno parkirate za 205 evrov.

Učinkovita klimatska naprava, modri varnostni pasovi

Da bi ga ohranili dovolj cenenega, ima logan možnost le ročne klimatske naprave. A brez strahu: je izjemno zmogljiva in učinkovita, ročno pa je tako ali tako treba posegati v delovanje skoraj vsake samodejne, tako da logan z ročno klimatsko napravo ni nek izrazit uporabniški hendikep.

V notranjosti kaže pohvaliti še nekaj barvne živahnosti – vseh 50 odtenkov sive poživi nekaj umirjene modre, vključno z varnostnimi pasovi. Zakaj pa ne.

Varnost in čistost motorjev – "nuja" in nuja. Vsaka medalja pa ima dve plati ...

Pri Dacii niso kar počez radodarni; logan MCV je prislužil tri varnostne zvezdice (NCAP) v letu 2014, ker danes pač manj zvezdičen avtomobil težko prodaš – vsaj v Evropi, kjer gredo, kot vemo, dacie zelo dobro v denar.

Še bolj resno je pri motorjih, kjer je zdaj pač zapovedana čistost Euro6 in drugačnega v Evropi ne morejo prodati. Zato je konkretno v tem loganu MCV strojček priljubljeni dCi z 1,5 litra prostornine in z zelo dobrim navorom, kar pomeni, da bo dobro vlekel v hrib, ali pa če ga boste precej naložili, prav tako. Pri poglavju o mehaniki je treba poudariti še odlične gibe prestane ročice in kombinacijo volana in gum, ki dajejo odlično informacijo izpod koles.

Potem je tu druga plat. Tista, ki pravi, da je marsikaj mogoče doseči tudi pri takšni ceni, pa jim ni uspelo. Gospa bo zaripla prisopihala, ko bo hotela odpreti pokrov prtljažnika, ki ste ga tako hvalili. Ja, prtljažnik je v redu (razen morda rolo s polico, ki ga je težko izvleči in vgraditi nazaj), ampak za gumb za odpiranje se zdi, da je zasnovan tako, da bi bil težko zasnovan slabše: z zelo trdo vzmetjo in v ozki luknji. Koliko so s tako zasnovo prihranili? Nekako podobno je s sedežema – njun prednji del sedala je prenizek in zdi se, da bi telo že pri malo izdatnejšem zaviranju zdrsnilo naprej pod varnostnim pasom. Škoda.

Gumb troblje v obvolanski ročici. Hudo ni, ergonomsko pa tudi ne.

Čeprav si dacie zaslužijo veliko pohval in so cenovno zanimive, je treba vedeti, da gre v mnogočem za kombinacijo vsaj dveh, če ne treh avtomobilskih generacij. Kdaj je imel clio nazadnje gumb za trobljo v obvolanski ročici?

In kako je bilo s cenenimi servovolani tudi (skoraj) ne pomnimo več: težaški pri majhnih hitrostih in prelahkotni pri velikih.

V tej navezi je morda tudi vzrok zelo slabe smerne stabilnosti, tako pri vožnji naravnost kot v ovinku.

Čudežev ni. Lahko je poceni, a se to nekje (precej dobro) vidi.

Cenenost je sicer vse bolje skrita, a še vedno opazna tudi pri videzu. Precej ravne, dolgočasne površine pločevine malo poživijo luči, še malo bolj prednji odbijač, v tej posebni paketni ponudbi pa še ogledali in strešna nosilca v aluminijastem videzu. Dosti manj so klestenje stroškov uspeli skriti v notranjosti (navkljub že omenjenim modrim vstavkom) – armaturna plošča je takšna, kot so bile pred dvajsetimi leti. Kratka, ravna, dolgočasna. A zato ergonomsko nič kaj dosti slabša od sodobnejših tekmecev. Nekaterim stvarem se je pač očitno treba še vedno odpovedati na račun manjše cene novega avtomobila.