Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Jure Gregorčič

Četrtek,
24. 12. 2015,
10.16

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Honda

Četrtek, 24. 12. 2015, 10.16

8 let, 8 mesecev

Honda civic 1,6 i-DTEC

Jure Gregorčič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Aktualni civic devete generacije je predvsem zaradi čisto na novo zasnovanega 1,6-litrskega dizla znova postal zelo konkurenčen avtomobil. Je precej dinamičen in res varčen, zelo varčen.

Podoba space shuttla ni več tako kričeča, a predvsem za evropski okus še vedno dovolj futuristična

Glede civicove zunanje in notranje podobe smo vse bistvene zadeve povedali že lani, na prvem testu takrat še povsem sveže devete generacije.

Dejstvo je, da je njegova nova različica podobe space shutlla kljub vsemu postala nekoliko bolj umirjena. Z vidika avtomobilske mode, ki trenutno kroji trende na stari celini, je še vedno dovolj futuristična in na nek način prav izstopajoče drugačna, celo pogumna. Če vam torej to dejstvo kaj pomeni, vam je ta avtomobil zagotovo pisan na kožo in vam ni treba preverjati konkurence.

Res pa je, da je njegova podoba, ki nikakor ne želi skrivati daljnovzhodnega porekla znamke, bolj občutljiva na zob časa kot recimo zdaj najbolj trendovske ter predvsem bolj minimalistične in čiste linije večine razrede konkurence, tudi tiste z azijskimi geni. Kar poglejte, kako se je evropskemu okusu recimo prilagodila Kia z civicovim neposrednim konkurentom ceedom.

Dizelski razredni prvak prostornine 1,6-litra? i-DTEC izničil vso prednost konkurentov dCi, multijet in TDI!

Bistvo tokratnega testnega civica se je nahajalo pod motornim pokrovom. Tehnologija zemeljskih sanj, earth dreams, je najnovejša doktrina, po kateri Hondini inženirji snujejo in sestavljajo energijsko učinkovite ter do okolja prijazne motorje nove generacije.

Treba je priznati, da je ta čisto nov 1,6-litrski prisilno polnjeni i-DTEC dizelski štirivaljnik, ki so ga pri Hondi napovedovali že leta 2011 na salonu v Frankfurtu, res odličen izdelek. Je eden tistih inženirskih dosežkov, pri katerih človek takoj dobi občutek, da so vizionarske besede o trajnostni mobilnosti vzete resno in dejansko preslikane v skrajno natančen jezik kompleksne strojne znanosti. Honda je s tem motorjem povsem nadoknadila prednost evropske dizelske gradnje motorjev.

Enačba energijske učinkovitosti je tako rekoč popolnoma uravnotežena z dinamičnostjo, ki si jo voznik v takšnem avtomobilu želi oziroma jo pričakuje. Če to trditev prevedemo v vozniško prakso, to pomeni, da je sodobno Hondino iskrivost, ki na trenutke, tokrat predvsem zaradi velikega navora, spomni celo na romantične čase visokih obratov VTi, mogoče uživati za 5,6 litra goriva na 100 kilometrov (povprečna poraba na našem testnem krogu).

Morda se bo komu zdelo, da pretiravamo, sploh ker smo si ob dizlu drznili omeniti še nekdanjo zelo razburljivo čustveno frekvenco VTi. Ampak ta motor vleče res zelo suvereno, se odlično odziva in zlepa mu ne zmanjka sape. Najboljše od vsega pa je, da za to ne zahteva veliko. Kar poglejte porabo umirjenega cikla.

Kritiko si zasluži le njegova na trenutke precej robata barva glasu. Zato pa smo si med testnimi kilometri tudi zaželeli, da bi bil civicov motorni prostor pač bolj zvočno zatesnjen. Sicer pa ta motor deluje veliko bolj mirno kot njegov najstarejši 2,2-litrski brat i-CTDi, ki je leta 2005 osvojil laskavi naslov motorja leta (Engine of the year).

Ja, ta stroj zagotovo spada v razredni vrh, saj se v svojem segmentu lahko pohvali z največjim navorom in najnižjo maso. Renaultov ravno tako verižni 1,6-litrski dCi iz serije energy ter novi prostorninsko identičen multijet iz Torina sta tako dobila izredno prepričljivega tekmeca.

Da bo Zemlja lažje sanjala o časih debelega ozona, voznik pa o vožnji iz užitka

S takšnimi stroji, ki količine ogljikovega dioksida spuščajo pod mejo stotih gramov na kilometer, bo Zemlja morda res lažje sanjala o časih debelega ozona, pravi voznik pa se bo tudi ob zdaj pa res že bizarnih cenah fosilnih energentov še vedno kdaj pa kdaj za volan usedel iz čistega užitka.

Dizel in Honda sta bila še pred dobrim desetletjem daleč od idealnega zakona, danes pa ju je inženirski um pripeljal do sanjske poroke.

Vodljivost je še lahkotnejša in natančnejša, saj je v nosu kar 57 kilogramov manj

Pri novem motorju i-DTEC so inženirji menda kar za 40 odstotkov znižali mehansko trenje. To so dosegli z natančno optimizacijo vseh gibljivih delov motorja in izboljšanim mazanjem.

Veliko pozornosti so namenili tudi redukciji teže. Z zmanjšanjem mase ojnic in ročične gredi, znižanimi bati, za milimeter tanjšimi stenami med valji ter lahkima iz posebne aluminijaste litine izdelanima blokom in glavo motorja je novinec oziroma celotni pogonski sklop zato kar za 57 kilogramov lažji v primerjavi z 2,2-litrskim dizlom.

Tega pa bo 1,6 serija i-DTEC s tehnologijo earth dreams postopoma – v menda različno močnih izpeljankah – nadomestila oziroma dopolnila tudi v preostalih Hondinih modelih.

Lažji motor pomeni lažji nos in še lahkotnejše upravljanje vozila. To se je pri testnem civicu najbolj poznalo pri občutno zmanjšani težnji po podkrmarjenju in veliko stabilnejšem občutku zavornega manevra pri vstopu v zavoj. Civic je ob poudarjeni komponenti udobja, ki jo je prinesla njegova deveta generacija, zdaj zaradi tega motorja še nekoliko izostril svoj dinamični karakter. Hvalimo.

Mešani občutki, kar zadeva prostorsko nadpovprečnost

Civic ostaja čisto v vrhu, tudi kar zadeva prostornost 5-vratnih kombilimuzinskih predstavnikov spodnjega srednjega razreda. S 477-litrskim osnovnim prtljažnikom za seboj, s precejšnjo prednostjo pusti vse neposredne konkurente: astro, golfa, focusa, megana, ceeda, peugeota 308 … Drugače pa je na sedežih, tam počutje ni tako zelo prepričljivo. Če je zadnja klop z unikatno prilagodljivim talentom, za prevoz daljših premetom je mogoče dvigniti sedalni del, še relativno konkurenčna, predvsem kar zadeva kolena, pa tega ne moremo trditi za oba prva sedeža. Prav po japonsko kratek sedalni del in (pre)visok sedežni položaj pri notranjem počutju pustita najbolj mešane občutke. Starejši vozniki bodo sicer verjetno cenili visoko sedenje, a tudi njih lahko zmoti vozniški položaj, ki daje občutek, da je glava bližje vetrobranskemu steklu, kot je v resnici. Škoda, da ga malenkosti pestijo ravno pri osnovah, tam, kjer se jih najbolj opazi oziroma občuti.

Strošek WIZ kaska:

Pri izračunu zgornjih podatkov smo upoštevali soudeležbo pri škodi v višini 100 evrov, dodatna kritja WIZ Voznik in WIZ Nezgoda in zavarovanca z rojstnim datumom 1. januarja 1970, ki škode ni uveljavljal že več kot 5 let. Za izračun kasko zavarovanja po vaših parametrih kliknite na grafiko.

Ne spreglejte