BMW X1 – nov začetek za najmanjšega športnega terenca družine X

Uvodni zalet z zagorelimi ekstremisti in športnimi presežki

Že predstavitveni videoprispevek na tiskovni konferenci je nakazoval, kam pes taco moli. Kup bolj ali manj ekstremnih športnikov, takšnih, ki so več v zraku kot na tleh.

Pa seveda razburljive lokacije – od le helikoptersko dostopnih, komaj kaj zasneženih sten nekaj tisočakov do puščav, hladnih oceanov z neusmiljenimi nekajmetrskimi valovi.

Skratka športno-žurerska nebesa in v glavnih vlogah mladi, zagoreli ekstremisti – v očeh najmlajših skoraj polbogovi z videov, ki jih v glavnem gledajo na spletu. Takšni, ki naj bi, tako trdijo pri BMW, v prostem času od svojega avtomobila zahtevali vsaj desetinko razburljivosti in uporabnosti – da gredo v prtljažnik smuči ali pa padalo.

Prej manj prepričljiv, zdaj privlačen?

Hja, X1 ostaja mlad po duši, a je vseeno odrasel. Vsaj ob pogledu na obliko, na vso pojavo, ki je tokrat in predvsem v primerjavi s prvo generacijo prepričljivejša.

Naj spomnim, X1, ki ga je BMW predstavil leta 2009 in ki smo ga prvič testirali v 12. mesecu istega leta, je veljal za značilnega "ne tič ne miš" predstavnika znamke. Kot prvi premijski avtomobil segmenta majhnih športnih terencev ni bil videti izrazito športno terenski – kot na primer večja X3 ali X5.

Sedi se višje, prostora je več, klop je pomična vzdolžno, ...

Kakorkoli, druga generacija se je znebila dvomov, povezanih z obliko prve. X1 jasno spominja na večjega X5. Je nabuhel, deluje samozavestno, je tudi za dobrih pet centimetrov višji kot prej, malenkost krajši in dobra dva centimetra širši.

Tudi sedi se 36 milimetrov višje. Je SUV (sports utility vehicle) oziroma SAV (sports activity vehicle) v pravem pomenu besede. Oblikovalci trdijo, da jih je vodil holistični, celostni pristop. O videzu seveda presodite sami, a menim, da ne brcnem v temo, če ga označim za privlačnejšega od predhodnika, ne?

In v njem je več prostora v drugi vrsti – kolena so pridobila nekaj centimetrov, enako velja za prostor nad glavami. Kako resno BMW jemlje družinske obveznosti in z njimi povezano hlastanje za litri in centimetri, dokazuje tudi očitno spogledovanje z nekaterimi enoprostorskimi lastnostmi – klop, na primer, je vzdolžno pomična za 13 centimetrov, prilagodljiv je tudi naklon. Celo sovozniški sedež je poklopljiv – kabina tako sprejme predmete, dolge do dva metra in pol. Prilagodljivost se v tem smislu skoraj izenači z BMW-jevo enoprostorsko družinico dveh modelov - 2 active tourer in 2 grand tourer. Hvalimo.

Prtljažnik se lahko prvič samodejno odpre z nežno brco pod zadnji del vozila. Je 505-litrski oziroma 85 litrov prostornejši kot prej. Največja prostornina je 1.550 litrov, kar 200 litrov več kot pri prvi generaciji.

Res je torej, da X1 ni zrasel le oblikovno, ampak tudi prostorsko. Odlagališč je več kot prej, a na tem področju vendarle ne izstopa iz povprečja. Vsa štiri vrata sprejmejo litrske plastenke.

Ima boljšega od obeh "head-up" sistemov, ki jih BMW ponuja

Tehnološko je v stiku z večino zahtevami sodobnega kupca. Prvič ponuja sistem projiciranja podatkov na vetrobransko steklo, tistega dražjega in v vseh pogledih boljšega od dveh, s katerima razpolaga znamka.

Pred kratkim smo ob testu namreč pograjali odločitev snovalcev enoprostorskega sedemsedežnika serije 2 grand tourer – ta namreč ponuja le cenejšo različico, ki podatke le malenkost višje od volana prikazuje na majhno pleksisteklo.

Sistem, s katerim je lahko opremljen X1 (in drugi, večji BMW), pa informacije, seveda v barvi in primerni velikosti, v resnici "izriše" veliko višje, kar ni le pregledneje, ampak ustreznejše tudi z varnostnega vidika.

Kabina je popolnoma nova

Oblikovno ne odstopa od uveljavljenih, že znanih izdelkov. Instrumenti, stikala in gumbi so jasno usmerjeni v voznika – stara BMW-jeva filozofija prilagajanja najpomembnejšemu v kabini – vozniku – je torej živa in zdrava tudi v X1.

Kakovost materialov ni vprašljiva, podobno velja za kakovost upravljanja, vključno z velikim in na klasično priročno mesto postavljenim vrtljivim stikalom i-drive, s katerim voznik ali sovoznik krmarita med meniji informacijskega vmesnika. V osnovnih različicah bo z armaturne plošče štrlel 6,5-, pri bolje založenih pa 8,8-palčni zaslon. Po prvih kilometrih tako velja, da je BMW uspelo visokokakovostni občutek iz svojih večjih vozil prenesti v najmanjšega X.

Vozniško je nadpovprečno dober

Medtem ko je, priznam, moj spomin glede voznih lastnosti predhodnika že nekoliko zbledel, novinec ni potreboval nekaj več kot kilometer ali dva, da me je prepričal.

Pričakoval sem čvrsto vzmetenje, ne pa takšne voljnosti in pripravljenosti športnega požiranja ovinkov. Doplačljivo prilagodljivo podvozje sicer poleg programa comfort in ecopro ponuja tudi športni način z odzivnejšim motorjem, bolj neposrednim krmiljenjem in prilagojenim delovanjem vzmetenja, a sem skozi bavarske in tirolske zavoje raje vozil v izhodiščni nastavitvi.

Avtomobil se namreč že sicer nagiba malo, udobnejši način blaženja pa je skrbel za boljše dušenje lukenj in grbin. Najzahtevnejši bodo lahko obkljukali celo športno vzmetenje M s centimeter nižjim in še čvrstejšim podvozjem. Ob tem poudarjam, da se že osnovna izvedba zares pelje že dovolj dobro in bi morala zadovoljiti tudi hitre voznike.