Kako je Mercedesov vizionar pred 25 leti natančno napovedal prihodnost

Daimler: raziskovalna, tehnološka, testna, konceptna in unikatna. Vsak ima svoje značilnosti.

Pri Daimlerju, katerega prvo vozilo, ki je prikazovalo možnosti tehnike, je bilo leta 1886 patent motor car, so zaradi raznolikosti njihovih vlog pri označevanju tovrstnih vozil zelo natančni.

Delijo jih v tehnološka vozila (serijski avtomobili z vgrajenimi novimi tehnologijami, kot na primer alternativni pogoni), testna vozila (tista, v katera so vgrajena nove tehnologije, ki so še v razvojni – laboratorijski fazi), konceptna vozila (vozila, ki so tik pred serijsko proizvodnjo), unikatna vozila (študije novih idej v obliki kompletnega avtomobila) in raziskovalna vozila (tem je skupno to, da so unikati, ki so povsem funkcionalni, torej vozni in z delujočo celotno opremo), kakršna sta patent motor car in F 100.

Raziskovalna vozila: od benza patent motorwagen do F 015 luxury in motion

Prvo raziskovalno vozilo z oznako F je bil prav F 100, ki je premiero doživel na salonu vozil v Detroitu leta 1991, sledili pa so mercedes-benz vario research car (1995), F 200 imagination (1996), F 300 life jet (1997), F 400 carving (2002), F 500 mind (2003), F 600 hygenius (2005), F 700 (2007), F 800 style (2010), F 125! (2011) in F 015 luxury in motion (2015), a še zdaleč to niso vsi.

Menda daleč najbolj prepoznaven je mercedes-benz C 111 iz leta 1969, nizek športnik z dvižnimi vrati ter z vanklovim motorjem za pogon.

Vizionarstvo: od ksenonskih žarometov do radarskega tempomata in vse vmes

Letos torej F 100 praznuje 25-letnico, ki je pomembna predvsem zato, ker se je v teh četrt stoletja veliko v njem udejanjenih idej uresničilo v današnjih serijskih avtomobilih.

Takrat so se zdeli pameten ključ (kartica s čipom, ki omogoča vstop in zagon vozila brez fizične uporabe ključa), ksenonski žarometi, elektromotorji za pomik sedežev in volanskega obroča, mobilni faks in fiksen osebni računalnik s sončnimi celicami za njegov pogon v strehi (dva kvadratna metra za do 100 vatov moči), pa glasovno upravljanje (v avtomobil vgrajenega telefona), zavolanski zaslon, ki prikazuje pomembne informacije (trenutna hitrost, prometna opozorila glede okolice vozila), kamera za vzvratno vožnjo, radarski tempomat (tisti, ki zna uskladiti hitrost vozila s spredaj vozečim), nadzor tlaka v gumah in radarski sistem za mrtve kote znanstvena fantastika v tolikšni meri, da s(m)o ljudje na te domislice hitro pozabili.

Vse to pa je F 100 imel že takrat, Daimler pa glede F 100 omenja tudi samodejno vzdrževanje vozila pri vožnji v prometnem pasu, a ob tem previdno zapiše, da je bil sistem "mogoč", kar ni nujno, da je bil v tistem vozilu tudi v resnici delujoč.

A tudi če ne – mislili so tudi na to možnost, ki je danes eden od temeljev samovoznih avtomobilov.

F 100 tudi temelj za prvi razred A!

Pri F 100 je bila zanimiva tudi rešitev svetlobnega vira za zadnje luči, kjer je bil svetlobni vir en sam, od njega pa je svetloba do luči prihajala po svetlobnih vodnikih ter se tam pokazala v ustrezni barvi.

F 100 je bil tudi prvi mercedes-benz s prednjim pogonom, inženirji pa so se poigravali z različnimi koncepti pogonskih motorjev za F 100, vključno z batnim motorjem, ki bi deloval na vodik (kar je pozneje in dolgo zagovarjal BMW kot edini pravi motor prihodnosti).

F 100 naj bi imel še dno v obliki konstrukcije "sendvič", kar močno spominja na prvo (in drugo) generacijo razreda A, ki je bil prvi serijski benz s prednjim pogonom.

Voznik je v sredini, dva potnika sta ob straneh za njim, še dva v tretji vrsti

Danes se zdi F 100 oblikovno kar smešen, a z zunanjostjo najbrž niso mislili pokazati prihajajočih benzov. Ima pa kljub temu neko značilnost, ki je bila takrat rezervirana za najbolj plebejska vozila, danes je pa skoraj pravilo – navpična zadnja vrata, ki so nakazovala željo in/ali potrebo po večji notranjih izkoriščenosti prostora nad dano dolžino avtomobila.

Zanimiva je bila tudi zasnova kabine: ker so v raziskavi ugotovili, da se v avtomobilu povprečno vozi od 1,2 do 1,7 potnika, so voznika postavili v sredino, najvarnejši del avtomobila.

Dva sedeža druge vrste sta bila postavljena ob straneh za voznikom, dva sedeža tretje vrste pa skupaj med kolotekoma.

Drsna vrata in brez stebrička B. Znano?

Vstop v notranjost je bil tudi – še posebej za osebne avtomobile tistih časov – nekaj posebnega: zadnji par bočnih vrat je bil drsen(!), prednji par, ki je nosil tudi del pragov in strehe, pa se je odpiral na nek način običajno navzven, a se je pri tem tudi nagnil navzdol. Tako zasnovana so omogočila lažji vstop in izstop vozniku, izvedba pa je omogočila tudi, da je bil F 100 brez stebrička B, kar je še dodatno olajšalo vstop v vozilo predvsem seveda na drugo in tretjo vrsto sedežev.

In čeravno se prav vse ideje F 100 (še?) niso uresničile, je že danes jasno dvoje: da je bil F 100 prvi znanitelj povezanosti avtomobila in da je morda v njem največ vgrajenih idej, inovacij in rešitev v enem samem raziskovalnem vozilu.