Za Merklovo so interesi nemške avtomobilske industrije pomembnejši od varovanja okolja

Nemške avtomobilske proizvajalce je označila kot gonilno silo razvoja

Na avtomobilskem salonu v Frankfurtu je poudarila, da je nemški avtomobilski sektor eden draguljev evropskega gospodarstva in večjih izvoznikov. Merklova je izrazila zadovoljstvo s stanjem nemške avtomobilske industrije, pri tem pa pohvalila tako njihovo proizvodnjo kot tudi razvojne in inovacijske oddelke.

"Lahko bi rekli, da prav avtomobilska industrija v Nemčiji najbolj podpira razvoj," je poudarila. Po njenih besedah namreč ta industrija nameni kar tretjino vseh sredstev za raziskave in razvoj v nemškem gospodarstvu.

Je "eden draguljev evropskega gospodarstva" res pomembnejši od zelene prihodnosti?

Spet je tudi podprla nemške avtomobilske proizvajalce v boju proti novim pravilom EU, ki bi zaostrila pogoje pri dovoljenih količinah izpustov.

Poudarila je, da se zavzema za odgovorno ravnovesje med gospodarskimi interesi in varovanjem okolja.

Ob tem je dodala, da je bilo v preteklih dveh letih veliko storjenega na področju zmanjševanja izpustov.

"Nemški proizvajalci zdaj ponujajo avtomobile, ki imajo boljši izkoristek in so učinkovitejši kot kdajkoli prej," je dejala Merklova.

Zato mora Nemčija po njenem mnenju ohraniti delovna mesta v avtomobilski industriji.

Spori okoli hladilnega plina v klimatskih sistemih, obeta pa se tudi štetje škodljivih delcev v izpuhih

Spomnimo, da se je pred kratkim razplamtela prava klimatsko-tehnična vojna okoli novega in okoljsko veliko bolj sprejemljivega hladilnega plina. Evropska komisija je namreč sprejela predpis, ki narekuje, da mora hladilno sredstvo, uporabljeno v klimatski napravi, imeti stoletni potencial globalnega segrevanja (100-yr GWP) nižji od vrednosti 150. Vgradnji novega, okoljsko veliko bolj sprejemljivega plina, 2,3,3,3-tetrafluoropropena z interno oznako R1234yf pa se je najprej uprl – sklicujoč se na rezultate varnostnih testov – prav Mercedes-Benz, ki sta ga podprla tudi oba druga dva člana slovitega nemškega trojčka BMW in Audi, prikimal pa mu je tudi največji svetovni avtomobilski proizvajalec Toyota.

Precej prahu pa dviguje tudi uredba, ki naj bi začela veljati najpozneje v dveh letih in predvideva, da bodo v prihodnje normativi izpustov določeni s številom oziroma gostoto in ne maso škodljivih delcev v izpuhu. Okoljska regulativa EU pa zahteva tudi, da naj bi po letu 2020 novi avtomobili dosegali povprečni izpust 95 gramov CO2 na kilometer