Vročina in asfalt: so slovenske ceste dovolj varne?

V Nemčiji je zaradi vročine in poškodbe avtoceste že umrl motorist

Sončni žarki in visoke temperature, ki v letošnjem vročem poletju iz dneva v dan pritiskajo na ceste, so v nekaterih državah že pripeljali do razmisleka o omejitvi najvišje dovoljene hitrosti pri temperaturah krepko nad 30 stopinjami Celzija. Najdlje so šli do zdaj v Nemčiji, kjer je prometni minister Peter Ramsauer javno izpostavil večjo nevarnost nemških avtocest ob poletni pripeki.

Na enem izmed odsekov cest iz cemetnobetonskih plasti, ki so se zaradi segrevanja in širjenja med seboj izrinile, je pred kratkim že umrl nič hudega sluteči motorist. Več odsekov so morali v preteklih tednih zapreti.

Kako varne so torej evropske ceste v poletni vročini in ali temperatura dejansko lahko vpliva na stanje cest v Sloveniji?

S segrevanjem veziva se plasti preoblikujejo in nastanejo kolesnice

Asfaltna zmes je mešanica kamenih zrn in bitumna. Glede na njegov tip ima bitumen točko zmehčišča pri temperaturi od 60 do 90 stopinj Celzija, kar pomeni, da takrat bitumen prehaja v tekoče stanje. Pri temperaturah nad omenjeno točko zmehčišča lahko prihaja do preoblikovanja asfaltnih plasti in nastanka kolesnic.

"V Sloveniji smo se že pred leti odločili, da gremo zavestno v smer trših, vendar modificiranih bitumenskih veziv, pri katerih je občutljivost na temperaturne spremembe manjša. Zato so naša vozišča ob velikemu obsegu tovornega prometa tudi pri ekstremno visokih temperaturah, ki so na črnem vozišču tudi za 20 stopinj višja, kot je temperatura ozračja, stabilna. Visoke temperature na stabilnih voziščih, kot jih imamo pri nas, nimajo vpliva na torne lastnosti. Seveda pa se v posameznem primeru, ko vozišče ni stabilno, ko asfaltna zmes 'steče', lahko zgodi, da bitumen udari na površino," so nam sporočili iz Darsa, kjer je njihov pogodbeni nadzorni inženir podjetje DRI, d. o. o.

Ob tem v službi, ki skrbi za naše avtoceste, dodajajo, da takšnih primerov pri nas v velikem obsegu ne gre pričakovati. Dokaz za to je tudi letošnje vroče poletje, ko kljub skrajnim temperaturam večjih tovrstnih težav niso zaznali.

DARS: "Vročina vpliva na cementnobetonske ceste, ogroženi predvsem motoristi"

V Nemčiji so v poletnih mesecih kot potencialno nevarne najbolj izpostavili svoje ceste iz betonskih plošč, saj so se te na stiku dvignile in v nekaj minutah izdelale pravo rampo. V Sloveniji je delež tovrstnih cest zanemarljiv, saj se betonske plošče uporabljajo predvsem v predorih, na pasovih za počasna vozila na avtocesti in na nekaterih cestninskih postajah.

"Povprečni dvig temperatur za nekaj stopinj ima lahko zelo hude posledice na cementnobetonskih voziščih. Beton se ob visokih temperaturah razteza, in če fuge oziroma same betonske plošče niso sposobne prevzeti raztezkov, se plošča dvigne. Najbolj so ogroženi motoristi, ki ob veliki hitrosti naletijo na nepričakovano in lahko tudi nekaj centimetrov dvignjeno vozišče," razlagajo na Darsu.

V Sloveniji je torej nevarnosti ob poletni pripeki bistveno manj kot na primer v Nemčiji, kjer je delež cementnobetonskih cest večji. Pri nas bi težava lahko nastopila na pasovih za počasna vozila. Tak primer bi bil lahko vrhniški klanec na primorski avtocesti ali na nekaterih cestninskih postajah, kjer pa so hitrosti manjše. Zato tudi v primeru povzročene nevarnosti na Darsu ne pričakujejo hudih posledic.

Cesta mora biti kos temperaturni razliki okrog 60 stopinj Celzija

Kot vezivo se v asfaltnih plasteh torej uporablja bitumen, ki ga pridobijo z vakuumsko destilacijo nafte. Zaradi naraščujočih obremenitev, kot so povečan obseg prometa, visoke temperature in padavine, se bitumni modificirajo z raznimi dodatki, ki jim povečajo odpornost in uporabnost.

Asfaltna podlaga mora biti v Sloveniji kos tako zimskim temperaturam okrog dvajset stopinj pod ničlo, kakor poletni pripeki, ko se živo srebro dvigne skoraj do 40 stopinj Celzija.

"Glede na pogoje je treba izbrati ustrezne vrste bitumna in zagotoviti ustrezno projektiranje, proizvodnjo in vgrajevanje asfaltne zmesi. Navedeno delo opravljajo asfalterski tehnologi v laboratoriju in proizvajalci ter vgrajevalci asfaltnih zmesi na terenu, v sodelovanju z naročniki, nadzorniki in inštituti. Dobri rezultati so gotovo tudi posledica uvedbe asfalterskih laboratorijskih simulacij v zadnjem desetletju, s katerimi proaktivno zagotavljamo dobro odpornost asfaltov na obremenitve," dodajajo na Darsu.

Najboljše so kamnine vulkanskega izvora, manj oprijema nudijo sedimenti

Za ustrezno sestavo asfaltne podlage in zadovoljiv oprijem je pomemben tudi izvor kamenih materialov. Na visokorangiranem cestnem omrežju v Sloveniji (avtoceste, glavne in regionalne ceste) se skladno s tehnično regulativo v odvisnosti od prometnih obremenitev na posamezni cesti uporabljajo skoraj izključno kameni materiali vulkanskega izvora oziroma eruptivci.

Najbolj znan material iz eruptivcev je diabaz, ste že kdaj videli asfalt zelenkaste barve?

Ključna lastnost teh kamnin, ki se uporabljajo za bolj obremenjene obrabne plasti, je polirnost zmesi, s katero ponazarjajo odpornost zmesi proti drsenju. Medtem ko zadovoljivi eruptivci dosežejo raven 50, sedimenti, kot sta apnenec ali dolomit, redko presežejo raven 35. Najboljši eruptivci dosegajo vrednost polirnosti nad 60 enot, vendar takšnih v Sloveniji in naši okolici ni.